Psi so oportunisti in so z nami razvili vez, ker jim je bilo življenje s človekom lažje; zato so od nekdaj naši lovci, prinašalci, čuvaji, pastirji. Danes psi v sobivanju s človekom ne morejo več izživeti vseh svojih nagonov, zato prihaja do vedenjskih težav. Psov je v urbanem okolju vedno več, vedno več je interakcij z drugimi psi, okolje je nevarno (ceste, avti, drugi psi). Njihove nagone še vedno izrabljamo za šolanje; kaj pa zloraba – nagonov ali šolanja?
PRIMARNO OKOLJE psa in človeka se je od prvega druženja do danes precej spremenilo, POTREBE PSA pa v osnovi ostajajo enake. Spremenile pa so se ZAHTEVE, ki jih imamo pasji skrbniki do svojih psov. Do katere točke je pošteno, da od psa nekaj ZAHTEVAMO, čeprav nam daje jasne znake, da tega ne zmore? Ali bi take ZNAKE sploh znali prepoznati? Kdaj pes nečesa "NOČE" in kdaj "NE ZMORE"?
Mnogi pasji skrbniki nikoli ne pomislijo, da so lahko prav njihova pričakovanja, ki jih gojijo v odnosu do psa, del težav, s katerimi se srečuje pes in posledično tudi mi kot njegovi skrbniki. Rek pravi, da je pes ogledalo lastnika; torej boljši skrbniki in vodniki kot bomo, boljši bo naš pes. Da bi pa to dosegli, moramo včasih sprejeti kompromise in prilagoditi pričakovanja.
Na predavanju bomo na odnos med človekom in psom ter na vzgojo in šolanje psa pogledali z nekoliko drugačne perspektive:
- Zakaj pes ni volk?
- Zakaj primerjava obnašanja psa in volka v krdelu v praksi ne zdrži?
- Kakšne so kvalitete dobrega "vodja" krdela?
- Kateri so primarni odzivi psa (5 F), ki se do danes še niso spremenili in kako to vpliva na šolanje in vzgojo?
- Katere metode šolanja poznamo in kaj moramo upoštevati pri izbiri?
- Kako lahko že izbira osnovne preme vpliva na vedenje psa (ovratnice, bodečke, zatezne ovratnice, nagobčnik, halti ...)?
Odgovorni in vestni pasji skrbniki neprestano poudarjamo, da je pes naš najboljši prijatelj in nedvomno to tudi drži; dokler imamo neproblematičnega psa, se pogosto niti ne zavedamo, kako pomembno je, da predvsem ljudje pogledamo na svet iz pasje perspektive. Sploh v primeru vedenjskih težav je izrednega pomena to, da v prvi mi postanemo postanemu psu najboljši prijatelji.
O Manci
Manca je inštruktorica in velika zagovornica različnih alternativnih pristopov šolanja in vzgoje psov, z bogatim naborom izobraževanj pri nas in v tujini. Srečuje se s številnimi prestrašenimi psi, ki jim poskuša pomagati – a ne s trdo roko in disciplino, temveč s posvečenim časom in potrpljenjem. Njena najboljša učiteljica je njena psička Lia, pri kateri je na lastni koži ugotovila, da bolj, kot je pes v sebi nesiguren in neuravnovešen, manj rezultatov prinašajo klasične metode šolanja.
Brez Lie ne bi nikoli spoznala somišljenikov; ljudi, ki se zavedajo, da pes nekaj tudi ne more, če ne zmore, vse literature o prehrani, šolanju, tehnikah masaže, blagodejnih učinkih zelišč na živali in nikoli ne bi podvomila v klasične ovratnice.