Ko sem se podala na lov za “pasjim nutricionistom” oz. nekom, ki se profesionalno ukvarja s pripravo pasje hrane in svetovanjem, mi je več ljudi svetovalo Aljo, češ ona ful obvlada. In sem jo kontaktirala, ugotovila, da sva hodili v isto pasjo šolo in sta oba najina psa kolega še iz zavetiških dni 🙂 Pa ne samo to: Alja Urleb je diplomirana biologinja in magistrska študentka ekologije in biodiverzitete na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki v tujini opravlja tudi certifikat Advanced Canine Nutrition – Building Better Bodies Through Nutrition, (for veterinary professionals), akreditiran pri Certification Council for Professional Dog Trainers (CCPDT), International Association of Animal Behaviour Counsultants (IAABC) in National Association of Dog Obedience Instructors (NADOI).
Na kratko: WoW!
Alja je super punca, ki me vedno znova in znova navdahne, kar kipi od praktičnih nasvetov, ki bi jih moral poznati vsak vesten pasji lastnik in je neverjeten vir znanja o pravilni pasji prehrani, pripravi uravnoteženih obrokov in ima odgovore na vsa vprašanja, ki se motajo po glavi tistim, ki bi radi prešli na kuhano ali surovo hrano za pse, pa ne vedo, kako začeti.
Vprašanje za ogrevanje: kdaj si nazadnje kupila vrečo briket?
Uf…razen za donacije različnim pomoči potrebnim psom, že tako dolgo, da se sploh ne spomnim več 🙂 Vsaj 10 let že pripravljam hrano svojim kužkom doma.
Kako diplomirana biologinja konča pri kuhanju, pripravljanju in svetovanju o pasji prehrani?
Vse skupaj se je začelo z mojo prejšnjo psičko, višavsko terierko Ajko. Zaradi slabe vzreje je imela psička skoraj vse mogoče genetske bolezni, ki so pri tej pasmi poznane, prav tako je imela hude alergije. Že zelo kmalu so nam svetovali prehod na domačo hrano zaradi Chronove bolezni in alergij in tako sem se, ker sem ji želela le najboljše, začela bolj zanimati za področje pasje prehrane. Ko sem zaključevala študij biologije, sem pa že vedela, da hočem početi nekaj v zvezi s psi, prav tako sem se že v zadnjem letu študija v prostem času poglabljala v področje pasje nutricionistike, zdaj pa sem se odločila še za strokovno nadaljevanje svoje izobrazbe v tej smeri.
Se mi samo zdi, ali je Slovenija kar se zdrave hrane za pse tiče malo za časom? Nutricionistov za ljudi je kot listja in trave, če pa rabiš nasvet v zvezi s pasjo hrano, pa se znajdeš v slepi ulici. Nenazadnje so tudi možnosti za izobraževanje v tej smeri precej mizerne. Se motim?
Smo res kar precej za časom, sama sem že veliko let nazaj pri nas iskala določen tip hrane – npr. dehidrirane in surove zamrznjene obroke iz svežih sestavin, ki se zdaj končno pojavljajo tudi pri nas, takrat pa sem morala take stvari redno naročati preko spleta. Ko sem spraševala po trgovinah za živali, nihče sploh vedel ni, o čem govorim. Tudi ljudje smo se šele v zadnjem času (pri nas) začeli zavedati pomena zdrave in uravnotežene prehrane, za živali pa to prihaja bolj počasi. Res je, pri nas ni nobenih možnosti za pridobitev mednarodno priznane strokovne izobrazbe na področju pasje (ali živalske) nutricionistike. V sklopu nekaterih študijev seveda obdelajo tudi to, toda če želiš bolj poglobljeno izobrazbo iz tega področja, se je treba ozreti po tujini, kjer so možnosti veliko bolj odprte in raznolike.
Kako naj začnem psu pripravljati sveže obroke? Preveri tukaj!
Vprašanje za milijon dolarjev: zakaj so skoraj vsi psi danes alergični? Obstaja odgovor na to vprašanje?
Odgovor na to vprašanje je lahko zelo širok. Vzroki so lahko genetski ali okoljski, vsekakor pa po mojem mnenju na to v veliki meri vpliva tudi pasja prehrana, predvsem pa viri sestavin za to prehrano. Ker je masovna proizvodnja mesa, predvsem perutnine, ki je najbolj pogosta v vseh procesiranih hranah za pse, precej zasičena z uporabo hormonov, antibiotikov in tudi pesticidov ki so v prehrani piščancev. To je verjetno tudi eden od vzrokov za nepravilno delovanje imunskega sistema živali.
Še eno tvegano vprašanje: kako lahko s hrano vplivamo na alergije? Lahko uravnavamo ali omilimo tudi okoljske alergije?
S prehrano lahko v veliki meri uravnamo vse te alergije. Če ima pes uravnoteženo zdravo prehrano, ki v celoti ustreza vsem njegovim nutricionističnim potrebam, bo imel tudi veliko boljši imunski sistem in bo posledično manj dovzeten tudi za okoljske alergije.
Kaj pa kronične ali dedne bolezni? Lahko z načinom prehranjevanja vplivamo na njih?
To pa je tisto zelo zanimivo področje nutrigenomike. Raziskave kažejo, da nekatere hranilne snovi vplivajo neposredno na izražanje genov. Dokazano je, da lahko določene dedne bolezni preprečimo, če pa so že razvite jih lahko omilimo ali ustavimo napredovanje in to samo s primerno prehrano! Če vemo, s katero hrano vplivamo na določene organe ali organske sisteme, lahko posledično vplivamo tudi na marsikatero bolezensko in neravnovesno stanje . To se mi zdi še posebej zanimivo področje, zato temu posvečam posebno pozornost, morda tudi ravno zaradi svoje prejšnje psičke, pri kateri bi mi, ravno zaradi povezave z genetiko, zdaj pridobljeno znanje še kako koristilo. Tudi mnoga nededna, vendar kronična obolenja, so povezana ravno z načinom prehranjevanja.V zadnjem času zelo tipično kronično vnetje ušes, se pojavlja v večini primerov ravno zaradi nepravilne prehrane.
Zdaj k nam pospešeno prodirajo zamrznjeni paketki surovega mesa, kar je spet popolnoma druga skrajnost: na eni strani polic skrajno procesirana briketirana hrana, na drugi pa “skrajno sveža”. Posledica hitre spremembe načina prehranjevanja je običajno driska in trditev, da moj pes ne prenaša nič drugega kot brikete. Kakšen je tvoj nasvet?
Moj nasvet je, da se ljudje malo podučijo o tem, lahko tudi poiščejo strokovni nasvet, predvsem pa naj kakršnokoli menjavo hrane naredijo počasi, s počasnim uvajanjem novih sestavin, lahko pa hrano na začetku tudi kuhajo in postopoma preidejo na surovo hrano oz. kombinirane surovo-kuhane obroke.
Še en izziv za zaključek intervjuja: katera hrana je najboljša za pse? Kuhana, surova, briketirana ali konzervirana?
To je težko reči tako na splošno, ker vsakemu psu lahko najbolj odgovarja nekaj, kar drugemu ne bo. Vsekakor pa je to doma pripravljena hrana, surova, kuhana ali kombinirana, iz svežih, celih sestavin, najboljše je seveda, da so iz ekološke pridelave, da se res izognemo vsem pesticidom, toksinom, hormonom in drugim škodljivim snovem.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor