Prijateljsko razumevanje med konji in psi ni ravno rezultat naravnega vedenja obeh vrst, ampak je ponavadi rezultat pametnega in treznega treninga, tako konja kot tudi psa.
Ker imajo psi v genih zapisan lov, konji pa beg, se ta naravni nagon pogosto pokaže tudi pri socializiranih živalih.
In vendar danes konji in psi pogosto bivajo skupaj, v povsem spodobnem sožitju. Če ne drugega, se vsaj medsebojno sprejemajo. Niso izredni niti primeri, ko konji in psi stkejo dober in vzajemen prijateljski odnos.
Predvsem je ogromno odvisno od posamezne živali. Nekateri konji ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli pasjega prijatelja, po drugi strani pa nekateri psi ne bodo nikoli hoteli v bližino konj. Če je temu tako, ju nikakor ne silimo, vztrajati pa moramo pri vedenju, ki ne ogroža ne psa in ne konja.
Nekateri so celo prepričani, da se nekatere pasme psov bolje razumejo s konji kot pa druge. Med te, konjem prijazne pasme naj bi sodili dalmatinci, avstralski ovčarji, corgiji in zlati prinašalci. Morda to velja v splošnem, po mojih lastnih izkušnjah pa temu ni tako.
Konji in psi se vedno ne razumejo
Pred leti sem imela zlatega prinašalca, ki naj bi bil po tej logiki naklonjen konjem in naj bi jih skoraj avtomatsko dobro sprejemal. No, naš Brin je bil velika izjema.
Nekoč sva na sprehodu v ogradi zagledala čredo konj. Ker sem bila mlada in neumna, sem ga spustila, da bi spoznal konje. Ogromna napaka! Brin se je takoj zaletel v konje, ki so se razbežali na vse strani. Pes je tekel za njimi in jih podil nekaj sto metrov. Ni dosti manjkalo, da bi ga med tem divjim pogonom eden izmed konj brcnil naravnost v glavo. Brina sem klicala nazaj, vendar je bil čisto »v lovskem feelingu«, tako da je vse moje klice v celoti preslišal. V naslednjem trenutku se je situacija poslabšala. Eden izmed konj se je obrnil proti psu, pes se je ustrašil in začel bežati, konj pa za njim. Med paničnim begom pes ni opazil krtine, zato se je spotaknil in skotalil po travi. Konj je bil tik za njim. Le sreči se imam zahvaliti, da se je pes pravi čas pobral in ušel iz ograde, saj bi lahko končal pod kopiti 500-kilskega konja.
Tudi danes imamo doma podobno situacijo. Pes, ki smo ga posvojili iz zavetišča, se konj boji in sam nikoli noče v njihovo bližino. Občasno gre z nami k našim konjem, vendar se drži bolj pri strani in če kak konj le pogleda proti njemu, hitro pobegne.
Naši konji pa po drugi strani psa lepo sprejemajo. Nikoli ga ne poskušajo ogrožati, ga ne podijo, grizejo ali brcajo. Le radovedno ga opazujejo in celo kažejo željo, da bi ga bolje spoznali.
Ker pa se pes temu na vse pretege upira, ga ne silimo v njihovo družbo.
Konji niso veliki psi. Zato je velika napaka, da se z njimi poskušamo vesti tako, kot z drugimi psi.
Konji in psi – kako ravnati, če s psom na sprehodu srečate konja?
Miren sprehod na travniku z vašim psom se lahko hitro sprevrže v neprijetno, morda celo nevarno situacijo, če naletita na čredo konj ali jezdeca s konjem.
Ne želim vas strašiti, ampak vam govorim potenicalno najhujši možni scenarij takega srečanja:
Vaš pes se zaleti v konjeve noge. Konj se prestraši in vzpne. Presenečeni jezdec pade s konja. Konj zbezlja, se zaleti v vas, vas podre na tla in spotoma pohodi še vašega psa. Jezdec si pri padcu zlomi roko. Konj, podivjan od panike, medtem dirja proti cesti, polni avtomobilov….Verjemite, ne bi bilo prvič, da bi prestrašen konj povzročil prometno nesrečo.
V izogib potencialno nevarnim situacijam predlagam naslednje:
Svojega psa čim prej spoznajte s konji. Pokličite v kakšen konjeniški klub in se poskusite dogovoriti za obisk. Seveda podrobno razložite, zakaj se nameravate oglasiti. Spoznavanje naj poteka pod vašo kontrolo in kontrolo lastnika konja. Če pri konju ali psu opazite znake nelagodja, strahu ali agresije, takoj zaključite spoznavanje in kontakirajte pasjega strokovnjaka, ki vam bo pomagal.
Če ne drugega, boste vsaj videli, kako pes odreagira na konje in se boste lahko primerno pripravili, če boste na sprehodu naleteli na konja.
Če na sprehodu naletite na čredo konj na pašniku ali jezdeca s konjem, nemudoma odpokličite psa in ga pripnite na vrvico. Če je pes vznemirjen, ga posedite in mirno počakajte, da gresta konj in jezdec mimo. Pod nobenim pogojem ne dovolite psu, da se zaganja konju v noge ali da laja nanj. Če je pes miren, ga ne pozabite nagraditi.
Nikakor pa ne boste naredili nobene škode, če boste jezdeca od daleč nagovorili in ga povprašali, če se konj boji psov ali če lahko psa morda spoznate z njim. Če vam jedzec dovoli, mirno pristopite h konju, ga pobožajte in se pogovarjajte z jezdecem. Tako boste vašemu psu predvsem pomagali razumeti, da konj ni nič hudega.
Če vas jezdec iz kakršnegakoli razloga zavrne, ste dolžni spoštovati njegov odgovor.
Konji in psi v konjeniških klubih
Ker v ljudeh zaradi idiličnih podob konj in psov kar nekako »živi« percepcija, da so konji in psi odlični prijatelji že ob prvem stiku, otroke odpeljejo na jahanje, seveda pa zraven brez pomislekov vzamejo tudi svojega psa. Nenazadnje je v urbanih okoljih to ena izmed redkih priložnosti, da psi sploh spoznajo konje. Mnogi so celo prepričani, da se bosta konj in pes povohala, v naslednjem trenutku pa skupaj tekala po travniku in se neizmerno zabavala ob novem prijateljstvu.
Vedeti je treba, da ima vsak konjeniški klub svojo specifiko in v takih klubih je vse prilagojeno konjem, predvsem zaradi varnosti. Poleg tega se v konjeniških klubih ponavadi jahanja učijo začetniki in otroci, ki konja še nimajo povsem pod kontrolo in lahko zaradi spuščenega psa padejo s konja.
Ne predvidevajte na pamet, da so vsi konjeniški klubi in konji, ki živijo tam, psom prijazni. Raje vnaprej preverite, kakšen odnos imajo do psov v posameznem klubu.
Če vam bodo rekli, da niso najbolj navdušeni, naredite sebi, konjem in jahačem uslugo in psa raje pustite doma ali pa ga peljite drugam.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Dodaj odgovor