Kuhana hrana za pse običajno sproži več vprašanja: naj hranim psa s kuhano ali surovo hrano? Je kuhana hrana za psa sploh zdrava – naravna? Kako naj pripravim popoln in uravnotežen obrok za psa?

… in verjetno še enkrat toliko vprašanj se mota po glavi tistemu, ki se je odločil, da bo komercialno hrano za pse zamenjal z „domačo“, kuhano hrano za pse. Razlogi za menjavo so različni:skeptičnost do sestavin v briketirani hrani za pse in posledično popoln nadzor nad sestavinami ter bolj zdrav način življenja. Največkrat pa je odločitev povezana z alergijami ali drugimi bolezenskimi stanji, kot so kronična vnetja ušes, glivice in druge kožne bolezni psov, pa še kaj drugega bi se našlo.

Kar se tiče vprašanja, kaj je naravna hrana za psa (surova ali kuhana), bi definitivno potrebovali več kot en prispevek, da bi predstavili vse argumente 🙂 Dejstvo pa je, da je hrana za pse skozi zgodovino bila zelo raznolika in da edini, ki vam lahko pove, ali je za psa boljša kuhana ali surova hrana, je vaš pes.

Veliko pasjih skrbnikov se na začetku odloči, da bodo psu kuhali obroke, sčasoma pa popolnoma preidejo na surovo hrano. Odločitev je torej popolnoma vaša in najbolj prav je tisto, kar odgovarja vašemu psu.

Kuhana hrana za pse: kako začeti?

Podobno kot s surovo hrano za pse, morate tudi kuhano hrano uvajati postopoma, sicer lahko pride do prebavnih težav. Prebavne težave niso nič posebnega, so pričakovane in ne pomenijo, da pes ne prebavlja ničesar drugega kot brikete. Briketi so »mrtva« hrana, prebavni trakt je na njih navajen, potem pa kar naenkrat psu ponudite »živo« hrano in pričakujete, da jo bo pes »predelal« brez težav. Hm, običajno ne gre tako gladko skozi. Prav zato je pomembno, da prehod naredite postopoma in ob tem poskrbite za zdravo črevesno floro, najbolje da s probiotiki za pse ali pa z zelenimi vampi.

Kako velik naj bo obrok kuhane hrane?

Podobno pravilo kot velja pri pripravi surove hrane, velja tudi pri kuhani hrani: 2 do 3 % idealne telesne teže psa na dan. Mladičke in mlade pse morate zato redno tehtati in jim prilagajati količino hrane.
Količino hrane za psa morate prilagoditi starosti in aktivnosti psa; starejši in manj aktivni psi naj ostanejo na spodnji meji, mladi in aktivni psi pa na zgornji meji. Pri zelo aktivnih psih je lahko količina obroka tudi 3 do 5 %.

Zadeva je bistvu zelo preprost in podobna kot pri ljudeh: aktiven 30-letnik, ki tehta 80 kg, potrebuje večje obroke kot njegov sovrstnik, ki večino časa preleži na kavču 🙂 Če niste prepričani, kam bi uvrstili vašega psa, začnite na zlati sredini in opazujte, ali se pes hujša ali redi, temu primerno prilagodite količino obroka.

Kako naj sestavim “popoln” obrok za psa?

Večina ljudi, s katerimi se pogovarjam o doma pripravljeni hrani za pse, se boji, da ne bo znala narediti popolnega obroka za psa, torej takega obroka, ki bo v celoti pokrival vse dnevne potrebe bo vitaminih, mineralih, rudninah, vlakninah, beljakovinah, maščobah itd. Ampak, če dobro pomislite: vi vsak dan jeste popolne in uravnotežene obroke? Si na gram natančno merite vnos vlaknin, vitaminov, maščob? Prepričana sem, da je odgovor NE. Zakaj bi bila torej priprava pasje hrane kaj pretirano drugačna?

Popolni obroki lahko obstajajo samo v vrečkah, prav zato je veliko bolj pomembno uravnoteženo in raznovrstno prehranjevanje.
Dokler boste ponudili na splošno uravnoteženo in raznovrstno prehrano, boste psu ponudili različne dele mesa, ne samo lepih kosov in filejev, ne bo nikakršnih pomanjkanj. Večina začne sestavljati obroke tako, da jih razdeli na tretjine: 1/3 ogljikovih hidratov, 1/3 beljakovin, 1/3 vlaknin, potem pa se razmerja prilagodijo glede na posamezne potrebe psa, čeprav načeloma velja, da naj bi mesa in maščobe predstavljale najboljši vir energije.

To v praksi pomeni, da naj bi meso vseeno predstavljajo večinski delež obroka, temu sledi zelenjava (predvsem zelenolistnata) in ogljikovih hidrati kot »dodatek«. Zelenjava naj bo zaradi lažje prebave na drobno nastrgana ali skuhana in pretlačena v pire, različne priloge v obliki kaš pa dobro prekuhane, saj s tem olajšate prebavo. Mesa ni treba kuhati kot za golaž, dovolj je, da ga vržete v krop in »zakrkne« od zunaj. Od mesa lahko uporabite praktično vse, ne pozabite na organe, ki pa morajo vedno predstavljati majhen del mesnega deleža, sicer lahko pride do prebavnih težav.

Kosti za psa, ki jih (če jih) ponudite, morajo biti vedno mesnate in surove, nikoli kuhane!

V posamezen obrok potem zamešate še poljubne dodatke: lososovo olje, kokosovo olje, surova jajca, »naravne« probiotiki, začimbe, zelišča in druge „posladke“, s katerimi boste poskrbeli za pestrost obroka. Z dodatki ne pretiravajte – 1 obrok, 1 dodatek, pa še to ni nujno, da vsak dan v vsakem obroku 🙂

Če ste se kuhane hrane lotili zato, ker vam je tako svetoval veterinar, se potem držite izdanih navodil, sicer se pa ravnajte po principu raznovrstnosti in kolobarjenja sestavin.

Pasji iztrebek bo povedal vse

Dokler je kakec čvrst, pomeni, da ste na dobri poti in da psu vaša kuharija ugaja (prvi dnevi izvzeti). Driska, zaprtost in koščki neprebavljene hrane pomenijo, da je treba nekaj spremeniti: drisko lahko povzroča določena vrsta mesa (alergija ali pa intoleranca), prevelika konzumacija organov (jetrca, pljuča…), previsok delež žit ali pa drugi dodatki (jogurt, skuta oz. laktoza). Kuhana hrana za pse ne sme povzročiti tega, da se analne žleze “polnijo”.

Zato je pametno, sploh na začetku, si nekam „zacahnat“ zajtrke in večerje, da boste za naslednjič vedeli, čemu se morate izogniti.

Komentiraj