Zadnji dan starega leta sem preživela v backstagu trgovine za male živali Miss Hope v Izoli. S Katjo Tul, lastnico trgovine Miss Hope in pasje pekarne Tačka, sva se končno uspeli dobiti z namenom intervjuja, za katerega sva se dogovarjali že nekaj mesecev. Nujno se mi namreč zdi, da bralcem ZHP-ja predstavim Katjo in njeno zgodbo! Katja prekipeva od pozitivne energije, je izredno prijazna oseba, ki če se le da, ti bo šla na roko. Je krasen dokaz, da lahko z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in pozitivno naravnanostjo uspeš tudi tam, kjer je na videz sprva nemogoče. Naj vam bo najin pogovor v navdih!
*niso lhke, izolski sleng, ki pomeni, da nekaj ni enostavno.
Katja, jaz vedno rada začnem in medias res: zakaj si se pred petimi leti odločila, da odpreš trgovino, če je v bistvu že toliko trgovin za male živali?
Dobila sem psičko, Hope, pred tem nisem nikoli razmišljala o trgovini za živali. Ko pa sem dobila psa, sem opazila razliko v nakupovanju v manjših trgovinah in večjih trgovskih verigah. Takrat sem še živela v Sežani in sem kupovala v manjši trgovinici, tudi z lastnico sva se spoprijateljili; njen pristop se mi je zdel drugačen, domač, tega v večjih trgovinah ni. Potem sem začela razmišljat v tej smeri, da kaj takega potrebujemo tudi v Izoli. In v treh mesecih je bila trgovina odprta.
To sem jaz! Ko si dam nekaj v glavo, mora tako bit.
Ampak najbolj enostavno pa verjetno ni bilo. Če se ne motim, si imela takrat še redno službo?
Res je, takrat sem še bila zaposlena v kazinoju in sem iskala nekaj, kar me na nek način tudi odreši tistega življenja, torej dela ob koncih tedna, nočne izmene … Potem sem nadaljnja tri leta in pol hodila v redno službo in vodila trgovino. Pred kratkim pa sem začutila, da je napočil čas, da pustim redno službo in se posvetim samo trgovini in pasji pekarni. V tem času sem si poleg trgovine omislila še pasjo pekarno. Ker … zakaj pa ne? (smeh)
Meni se zdi, da živiš svoje sanje …
… ja, delam, to kar mi je res všeč!
Ampak pot do teh sanj gotovo ni bila lahka?
Delo v kazinoju pomeni delo ob praznikih, nočne izmene in vikende. Dve službi tako pomenita praktično delo 7 dni na 7, včasih sem šla po končani izmeni v kazinoju direkt v trgovino. Ampak veš kako so začetki, ne uspe vse takoj. Na začetku mi je tudi ustrezalo, da sem imela redno službo, ki pomeni neko varnost. Takrat sem tudi vse vlagala nazaj v trgovino.
Ne bi pa ničesar spremenila, v bistvu mi je vse skupaj zelo pomagalo! Postala bolj trpežna, imam bolj močan karakter, kar se mi obrestuje pri delu z dobavitelji, strankami, ljudmi na splošno. Sploh zdaj sem zadovoljna, trgovini gre vedno na boljše!
Verjetno pa se to ni zgodilo samo od sebe, kolikor vem, si si zastavila koncept trgovine tako, da je malo drugačna od klasične ponudbe?
Že od začetka sem iskala take stvari, ki jih ne najdeš povsod, so naravne in niso testirane na živalih! To je bil moj prvi pogoj, da stvari niso testirane na živalih! Zato določenih priljubljenih znamk hrane recimo pri meni ne dobite. Že od začetka sem prav tako želela imeti slovenske izdelke, poudarek na lokalnih ponudnikih je zame zelo pomemben. Zdaj mi je pomembna tudi skrb za okolje; imam že veliko stvari na rinfuzo, če se le da, izbiram ponudnike, ki uporabljajo reciklirano embalažo oz. da ni plastična, spodbujam večkratno uporabo vrečk, tudi z mojo WTF vrečko, sicer pa pri meni dobite samo biorazgradljive vrečke. To prav gotovo deloma izhaja tudi iz tega, ker sem dipl. okoljska tehnologinja.
Tudi pekarno bom začela delat večinoma na rinfuzo. Na splošno pa upam, da bo vedno več stvari na rinfuzo in da se bodo pomembnosti tega začeli zavedati tudi proizvajalci ter bodo temu prilagodili proizvodnjo. Hm, tudi ljudje bi morali začeti povpraševati po drugačni embalaži, potem bi se jim morda prilagodili tudi proizvajalci.
V najinem pogovoru si že večkrat omenila pasjo pekarno Tačka. Mi poveš, kako si ob obilici dela in ideja prišla še do pekarne?
Tačko sem imela v ponudbi v trgovini, ko še ni bila moja in sem iskala naravne priboljške, ki bi jih vključila v ponudb. Tačko je ustvarila Maja, ki pa je bila v tistem času izjemno zaposlena z drugimi projekti in ji ni uspelo več voditi še pekarne. Ker ji je bilo hudo, da bi jo kar tako pustila, je vprašala mene, če bi jo prevzela. Seveda sem rekla, da ja 🙂
Nekaj receptov sem tako podedovala od nje, določene stvari sem tudi dopolnila po svoje. V priboljških pasje pekarne Tačka ne boste našli bele moke, uporabljam samo pirino, ajdovo … meso, ki ga uporabljam, je vedno sveže, priboljške pripravljam sproti, zato ni zaloge, ki bi stala več mesecev. In seveda, testo gnetem ročno in z ljubeznijo 😀
Katja o prednostih manjše in lokalne trgovine
S strankami hitro razviješ prijateljski odnos. To so res prisrčni ljudje, ki imajo radi živali in njihove živali imajo rade mene.. Živali ti dajo posebno ljubezen in toplino, ki ti greje srce. Jaz Vse stranke poznam po imenu, poznam njihove pse in včasih še njihov naslov, ker jim dostavim hrano na dom, če recimo morejo do trgovine.
Če se vrneva nazaj v Miss Hope in ker bo ta najin pogovor objavljen na ZHP-ju, seveda ne morem mimo skrinje s surovim mesom, za katero se mi zdi, da je vedno večja in bolj založena …
Ja in že ta skrinja je postala premajhna! V zadnjem letu se je zelo povečalo povpraševanje po surovi hrani, tako da sem mogla razširit ponudbo. Res sem vesela, da je vedno več skrbnikov ozaveščenih in vedno več ljudi tudi brikete menjuje za pelete. Januarja bom razširila ponudbo tudi v tej smeri 🙂
Imaš na koncu nasvet za tiste, ki bi radi počeli kaj podobnega, pa si ne upajo?
To moraš čutit. Na začetku “niso lhke” in ni nekega groznega dohodka. Ampak če delaš z ljubeznijo, se ti bo prej ali slej obrestovalo!
Katja, hvala za ta pogovor. Upam, da boš še koga navdušila, da sledi svojim sanjam!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor