» » “Pes mi ne pusti, da mu vzamem kost, do hrane je zelo posesiven”

“Pes mi ne pusti, da mu vzamem kost, do hrane je zelo posesiven”

Objavljeno v Ostalo

Posesija je nočna mora vsakega lastnika psa in nesrečniku, ki se z njo spopada, res ne zavidam. Gre za nagonski odziv psa med branjenjem svojega plena. Takšno vedenje je v naravi sprejemljivo, saj bi v nasprotnem primeru pes ostal brez hrane. Problem nastane, ko se to vedenje pojavi v človeškem krdelu.

Čeprav sam hrane, ki jo psu dam, ne jemljem, pa se strinjam, da je potrebno vsakega psa naučiti pravilnega odziva v takšni situaciji.

Čimprej preprečimo razvoj posesivnega vedenja

Za preprečitev razvoja takšnega vedenja lahko ogromno naredimo že v času, ko je pes mladiček. Takrat imamo prednost, saj pes še ni dovolj močan, da bi nas lahko resno poškodoval, kar pa za odraslega psa ne moremo trditi. Psa je potrebno prepričati, da naša prisotnost ne pomeni izgube plena (hrane). To lahko naredimo tako, da sedimo zraven psa, ko pes je. V kasnejših fazah se lahko dotaknemo posodice ipd. Vsako reakcijo psa ignoriramo. Še bolje je, če psa že od malega hranimo med delom in iz roke. V tem primeru psu sploh ne damo možnosti, da bi razvil idejo, da mora hrano braniti.

Ko je vedenje že izoblikovano, je potreben primeren pristop, tudi previdnost

Srečam veliko takšnih primerov, ko imajo psi posesijo že izoblikovano. Tukaj je pristop malenkost drugačen. Prva naloga je opisana že v prejšnjem odstavku: psu je potrebno razložiti, da naša prisotnost ni ogrožujoča. Psa omejimo. Lahko je na privezu ali v boksu. Naredimo vse, da zagotovimo, da nas ne more napasti. Sploh v primerih hude posesije je to zelo pomembno! Vzamemo nagrado, ki je po vrednosti primerljiva s kostjo. Medtem ko pes gloda kost, se približamo in mu vržemo nekaj te nagrade. Vajo večkrat ponovimo, nato povečamo zahtevnost.

Ena izmed naslednjih stopenj je, da pridemo do psa, se z nogo dotaknemo kosti in ter mu poleg kosti vržemo nekaj koščkov nagrade.

Zadnja stopnja je menjava: psu vzamemo kost in jo zamenjamo z nagrado. V čisto zadnjem koraku lahko psu vzamemo kost in mu jo za nagrado ob pravilni reakciji vrnemo. Pri tem se je potrebno zavedati, da mora biti nagrada dovolj dobra, da bo pes sploh motiviran za menjavo. Kako bi se vi počutili, če bi nekdo hotel vzeti vaš bankovec za 500 evrov in ga zamenjal za 50 evrov? Verjetno ne bi bili ravno navdušeni.

Postopek je podoben pri vsaki posesiji

Vedno moramo najprej našo prisotnost psu predstaviti kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar ga ne ogroža. Svetujem vam, da se problema ne lotite sami, ampak na pomoč pokličete strokovnjaka. Potrebno je namreč kar nekaj izkušenj, da znamo pravilno prebrati pasje vedenje ter ustrezno ukrepati, predvsem pa je potrebno dobro oceniti, kdaj preiti stopnjo višje.

Bodite pazljivi, saj lahko hitro pride do nesreče.

Avtor prispevka je Miha Jerot, Alfakan inštruktor

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

Alfakan
Sledi Alfakan:
Alfakan si prizadeva za vzgojo in prevzgojo psov na naraven način in s pomočjo pasje psihologije. Več informacij o skupinskih tečajih in individualnih svetovanjih dobite na spletni strani alfakan.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.