» » Dona, PoPasje: “To ni služba, ampak način življenja!”

Dona, PoPasje: “To ni služba, ampak način življenja!”

Objavljeno v Trendi | 0

Zaupati psa v varstvo ni lahka odločitev in pasji skrbniki se gotovo strinjamo, da mora tisti, ki bi čuval našega psa, izpolnjevati kup kriterjev. Dona in Marko iz društva PoPasje definitivno izpolnjujeta vse to in še več! Včasih me resno zamika, da bi dan pred računalnikom zamenjala za dan na njunem kavču, ki bi si ga seveda delila s številnimi kosmatinci. Moram pa poudariti, da njuno delo ni samo varstvo psov, saj v društvu PoPasje dobite praktično vse, kar za psa potrebujete, veliko časa in dela pa namenita tudi ozaveščanju javnosti! Dona in Marko sta krasna sogovornika in odlični osebi, ki jima služba predstavlja način življenja.

Kavč-varstvo, sprehodi, šola, nega psov … Pri vama dobimo vse v kompletu 🙂 Mi lahko poveš, kako poteka vajin tipičen dan?

Tipičnih dni pri PoPasje ni. PoPasje ni delo, je kosmat in slinast način življenja, daleč od normalnega vsakdana in mirnega dne. Če imaš veliko pasjo družino, ki je vsak dan drugačna, je potrebno loviti ravnovesje med potrebami vsakega psa posebej in poskusiti najti kakšno minutko zase. Zvečer ali zgodaj zjutraj Dona napišem časovni plan za naslednji dan, ki vsebuje seznam psov, hranjenje, sprehode, načrt psov v kombiju in celo spalni seznam. Predvsem v poletni sezoni moramo biti zelo natančni, saj je naša družina takrat zelo velika, dela pa je preveč, da bi ga spravili v 24 ur.

Tipično pri dnevih je zbujanje med 6-7.uro, ko v pasji vrtec pritačkajo prvi varovanci, po jutranji kavi sledijo dopoldanske aktivnosti, ki jih prilagodimo potrebam psov (vse od pohodov na bližnje hribe, rolanja, sprehodov v gozd, tekanja za žogami na PoPasje vadišču, plavanja), eden gre po navadi po poslovnih opravkih, drugi poskrbimo za čiščenje, razkuževanje, hranjenje psov in muc, pozno popoldan pa aktivnost ponovimo – kar včasih traja do večera. Stvar se zakomplicira, ker imamo na urnikih še nekaj občinskih/evropskih projektov, usmerjenih v izobraževanje mladih, Dona ima pasji salon za nego psov, veliko dela pa imamo tudi z urbano pasjo šolo.

 

Je to, kar opravljata sploh »služba« – če pustimo odgovornost ob strani 🙂 Vse dneve preživeti s psi … je lahko sploh kaj lepšega?

Ne, vsekakor ni služba, je način življenja. Morda se sprva sliši za lase privlečeno, ampak psi so del našega življenja, zasedajo postelje, kavče, naš urnik, stanovanje, itd. Žival ni številka in ni stvar, ki jo kot kitaro postaviš v kot. In vsi, ki dojemamo svoje živali kot družinske člane, smo zelo občutljivi, kje bo v času naše odsotnosti počakala. Takšno delo je v zadnjih letih zelo popularno v Sloveniji, mnogi ljudje nas ustavljajo na cesti ali pišejo na mail, da bi oni tudi to počeli. Mnogi so bili na razgovoru za delo pri nas, pa so kaj kmalu ugotovili, da crkljanje in sončni sprehod v gozdu nista vse, kar zajema naše delo. Odrekamo se dopustom, na dan naredimo vsaj 15 km sprehodov, ne glede na vreme, delovnik trenutno poteka 24-ur na dan, čiščenje hiše, brisanje lužic, pobiranje kakcev, razkuževanje, uničena oprema, vzgajanje živali, kuhanje obrokov in tako naprej, vse dni v letu. Vsi smo športniki, imamo ogromno kondicije, jeklene živce, zaupanja in znanja o vedenju pasje skupine, včasih ne spimo, včasih se s partnerjem ves dan ne srečava, pa živiva v isti hiši … itd. Želim povedati, da moraš biti na takšen način življenja res pripravljen. Predstavljajte si, da 8 let živite v otroškem vrtcu in da otroci ob koncu delavnika ne gredo domov. Tako nekako je pri nas.

Kdo vse sestavlja ekipo PoPasje?

PoPasjeci se skozi leta pridno širimo. Pred 8 leti sva se prvič zagrizla v idejo PoPasje-bloga in pisanja člankov o psih, kar je kmalu iz teorije prerastlo v konkretno delo s psi, nadalje v kavč-varstvo, ki smo mu postopoma skozi leta priključili še mnoge aktivnosti, usmerjene v dobrobit lastniških in brezdomnih psov. Osnovno celico sestavljava Dona in Marko, pred pol leta se je delu na projektih in v varstvu pridružila Liza, v pasji šoli pa z Markom že štiri leta delata Natalija in Dario.

Pasjih in mačjih mentorjev imamo malce več, skupno naša PoPasje družina šteje 11 psov, 2 mački, 2 konja in nekaj manjših domačih živali.

 

Vidim, da se živali pri vas počutijo kot doma in tudi sama bi vama brez pomislekov zaupala svojega psa, čeprav sem iz Ljubljane. Verjetno nisem edina – od kod vse vam pasji skrbniki pripeljejo pse v varstvo?

Danes je tovrstna oblika kavč-varstva v Sloveniji dobro poznana, pred dobrimi 8 leti pa smo bili eno izmed prvih sanjačev, ki si je za pse želelo več kot le nastanitev. Naša družina je skozi leta rasla in večina takratnih kavčarjev, se še danes redno vključuje v pasje aktivnosti. Ker je bila najina ponudba takrat edinstvena, so se ljudje navadili pse voziti v varstvo z vseh koncev Slovenije, tudi tujine. Razen rodnega Posavja, imamo ogromno varovancev iz Ljubljane, Maribora, Celja, celo z Vrhnike, Škofje loke in Gorenjskega konca. Obišče nas tudi nekaj pasjih turistov iz tujine, najdlje pa se k nam na kavč vozita Lucky iz Črne gore in Nera iz Švedske.

Zakaj pa misliš, da izberejo PoPasje?

Vseskozi se poskušamo posodabljati, iščemo rešitve, da sistem tako velike družine teče nemoteno, razmišljamo kako se razbremeniti, kako se širiti in seveda, kako izboljšati. Kljub številčnosti ohranjamo pristnost, individualen pristop do vsake živali, z lastniki, ki so nam žival zaupali v varstvo, pa gojimo prijateljske odnose.

Idejo za varstvo sva s partnerjem dobila, ko ob odhodu na morje nisva imela kam dati svojih 3 psov. Enega še lahko pustiš pri družinskih članih, tri ali več pa malce težje – še posebej, če je pes na kakršenkoli način zahteven in potrebuje izkušenega vodnika. Ideja se je torej rodila spontano in vse do danes je počasi rasla. Nisva več študenta kot takrat, a z isto vnemo in ljubeznijo PoPasjeci v večji zasedbi danes še vedno širimo pozitivno energijo in gradimo na odnosu s psi. Nikoli ne bi želela, da način življenja preraste le v službo.

Kaj so največji izzivi, s katerimi se srečujete?

Največji izziv nam trenutno predstavlja logistika. Postaviti moramo funkcionalen in jasen sistem, ki bi mu celotna ekipa lahko hitro sledila in ga prevzela v času najine odsotnosti. Zelo rada bi si z Markom privoščila kdaj kakšen kratek dopust, morda v prihodnosti družino, razmišljava tudi o možnosti delitve delavnika v varstvu, saj te leta in leta tako aktivnega dela počasi izmučijo oziroma meja stranka ali prijatelj je zelo tanka – zasebnega življenja nimava, saj je hiša pasji dom, kamor se tudi skrbniki psov radi vračajo, midva pa jih sprejemava z odprtimi rokami. Takšen lajfstajl zahteva ogromno odrekanja, samokontrole, načrtovanja, po drugi strani pa se naučiš mnogo o sebi, o svetu in spoštovanju majhnih stvari. In ne me razumeti napak, psi so krasni učitelji življenja in tega ne bi zamenjala za nič na svetu!

V zadnjem času sem zasledila, da sta zelo aktivna s projektom iZOOdi – iniciativa za odgovoren odnos do živali. Mi lahko kaj več poveš o tem, zakaj ste s tem sploh začeli?

»iZOOdi – iniciativa za odgovoren odnos do živali« je živalsko obarvan izobraževalni projekt, sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Temelji na interakciji človeka in njegovega najzvestejšega sopotnika – PSA ter iz osnovne ideje odgovornega in aktivnega sobivanja spodbuja deljenje znanja, izkušenj ter novodobnih idej, katerih vzorec lahko preslikamo na širše sobivanje z naravo, živalmi in soljudmi. Projekt bogati splošno znanje o živalih in naravi, dolgoročno rešuje lokalno živalsko problematiko, krepi zdrav življenjski slog in spodbuja povezovanje različnih organizacij – za zdravo skupnost in lepšo prihodnost.

Projektni partnerji se lotevamo pomembnih živalskih tematik, ki v Posavju do sedaj niso bile dovolj intenzivno predstavljene oziroma jim nihče ni pripisoval dovolj velikega pomena, čeprav je v našem okolju registrirano veliko število živali. Empatija do živali in bivanje v sožitju z njimi sta ena najpomembnejših pokazateljev mentalnega stanja družbe. Naša misija je ljudem približati idejo odgovornega sobivanja z živaljo, sprejemanja drugačnosti ter vzbuditi čut za naravo in bitja okoli nas, za katera smo odgovorni prav VSI. Sprejemanje živalskega sveta ni pomembno samo kot tako, temveč razvija vrsto človeških lastnosti in občutkov, ki pomagajo pri osebnostni rasti in vključevanju v družbo.

Dolgoročni cilj je vzgojiti in ozavestiti družbo do takšne mere, da se dolgoročno zmanjša število zapuščenih psov in mačk, razbremeni kapacitete zavetišča, ki predstavljajo velik finančni zalogaj občin, zmanjša populacija prostoživečih mačk na našem področju, poveča soodgovornost pri prijavi zanemarjanja/mučenja živali, ljudi spodbudi h gibanju, k vključevanju v prostovoljske programe društev in zavetišč ter k vzornemu odnosu do narave s pobiranjem pasjih iztrebkov.

Kako pa to udejanjate v praksi?

V prvi polovici smo naredili analizo mestnih središč Krškega in Brežic ter zasnovali ideje za adaptacijo degradiranih kotičkov, predloge za pasje sprehajalne poti, za urbano opremo, pasji fitnes, itd. Obiskali smo 20 izobraževalnih ustanov, izvedli 36 brezplačnih predavanj in delavnic za otroke, mladostnike, odrasle, starostnike, mlade v romskem naselju. S PASJIM seminarjem smo uspešno zaokrožili 6-mesečno delo na prvi fazi ter skupno dosegli več kot 2.000 slušateljev. V naslednji polovici leta pa smo pripravili programe za lastnike psov: Dopolnilna delavnica za delo z živalmi, Jahanje konj v družbi psov, SUPanje s psom, Pasji adrenalinski park, Mantrailing in kinološki športni dogodek z vodnimi aktivnostmi za pse.

Nadalje želimo s projektom nadaljevati in ga razširiti. Želja je izvesti še več izobraževanj, doseči več ljudi, nadgraditi živalske programe, uresničiti arhitekturne predloge v mestih, spodbuditi pasji turizem in se povezati z še več turističnimi in kinološkimi ponudniki.

Odlično! Vidim, da vama res nikoli ni dolgčas. Za konec mi pa še povej, kakšni so načrti za naprej tako z iniciativo kot s konceptom »PoPasje« ?

Načrti za posamezne projekte in PoPasje na sploh so zelo veliki. Imava kratko- in dolgoročne plane, ki se skozi leta počasi uresničujejo. Z rastjo ne želiva prehitevati, saj je postopna gradnja in oseben odnos do psov za naju zelo pomemben. Linija med kvaliteto in kvantiteto je zelo tanka, zato so najini koraki premišljeni in natančno načrtovani. Vsekakor želiva pod isto streho zbrati še več aktivnosti, ki spodbujajo zdravo in kvalitetno pasje življenje, k sodelovanju povabiti še več strokovnjakov iz pasjega sveta, preko projektov pa izoblikovati Brežice, v mesto prijazno psom, ponuditi čimbolj kvaliteten vir informacij za lastnike psov in spodbuditi aktivno ter odgovorno skrbništvo.

Morda naju v kratkem srečate celo na knjižnih policah, saj se ideja o kar nekaj pasjih priročnikih že kaže na obzorju.

Vir fotografij: arhiv PoPasje

Obišči PoPasje spletno stran ali njihov FB profil.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:

Najraje se sprašujem o tistem, kar večina smatra za samoumevno in še toliko raje plavam proti toku - je veliko večji izziv in brez izzivov mi je v življenju dolgčas.

Komentiraj