» » 5 klasičnih zmot pri uvajanju surove hrane

5 klasičnih zmot pri uvajanju surove hrane

Surova hrana za pse je zakon, a kaj ko se začetniki pogosto ujamejo v vsaj 1 ali več spodaj opisanih napak. Če se boste sami prepoznali v kateri izmed njih, brez skrbi: več kot očitno niste niti prvi niti zadnji, ki ste rahlo “grešili”! Če pa se komaj stopate na pot surove hrane, imate zdaj priložnost, da se klasičnim napakam elegantno izognete.

Prenašanje človeških principov hrane v pasjo skledo

To se ni še nikoli dobro končalo, pa ne za psa, ampak za vas, saj si s tem nehote komplicirate življenje tam, kjer je to najmanj potrebno. Ljudje smo navajeni jesti kuhana kosila in večerje, bog ne daj, da bi 2 ali 3 dni zaporedoma jedli enako hrano, poleg tega mora biti zelenjava biti rahlo popražena na čebuli, meso ravno prav pečeno, zraven pa obvezno priloga.

Čisto nič od tega ni potrebno početi za vašega psa, še najmanj pa to, da mu morate kuhati 2-kat na dan. Pes je pragmatičen jedec, ki lahko tudi več dni zaporedoma je enako hrano. Saj okusov briket tudi ne menjate vsak dan? Velik del rešitve tega “problema” se skriva tudi v pravilni organizaciji in kampanjskemu pripravljanju hrane, poleg tega se moramo zavedati, da pes ni človek in so tudi njegove potrebe po hrani, količini in razmerjih zelo drugačne od naših.

Preveč raznoliki obroki

Ker se bojimo, da bo psu “nekaj” manjkalo, mu strežemo z zelo raznolikimi obroki, da bi ja pokrili vse njegove potrebe. Ko čez nekaj dni nastopijo prebavne težave, se nam niti približno ne sanja, zakaj je do njih prišlo: je krivo surovo jajce, meso, surova jetra, mogoče jogurt ali skuta, korenček, rdeča pesa? Hm? Psu ste ponudili toliko stvari, da je zdaj težko če ne celo nemogoče odkriti glavnega krivca za nastalo težavo.

Prvo in glavno pravilo, ki se ga moramo držati na začetku je, da sestavine uvajamo počasi in postopoma ter opazujemo reakcije psa. Na tak način lahko preprečimo neželene posledice preden sploh do njih pride, poleg tega lahko še pravi čas prepoznamo krivca in se mu v prihodnje uspešno izognemo.

Hranjenje psa samo z najboljšim mesom

Ker imamo psa najrajši na svetu, si seveda zanj želimo samo najboljše: kupujemo mu samo “najboljše meso”, po možnosti popolnoma pusto (brez maščob), ker smo prepričani, da psu maščobe škodijo.  Potem pa se čudimo, zakaj pes tako hujša, kljub temu, da veliko poje 🙂

Pasja hrana mora biti sestavljena tudi iz „slabših“ kosov mesa, maščobe, organov in to brez slabe vesti. Komaj ob takem meniju se lahko pohvalite, da psu pripravljate najboljšo hrano. Samo pomislite, tudi plen, ki bi ga pes ulovil v naravi, ni sestavljen samo iz mišičnega mesa ali, če povem po naše, s taboljših kosov.

Organi: preveč ali nič

Poznam veliko takih, ki so se odločili, a bodo psa hranili s surovim mesom in so mu na začetku ponudili polno skledo surovih jeter. Jetra so poceni in tudi če jih pes ne bo jedel, ne bo dosti škode. Pes potem z veseljem napade in pomaže polno skledo surovih jeter, naslednji dan pa je na sporedu huda driska. Veliko ljudi sklene, da surovo meso pač ni za njihovega psa, ker po njem dobi drisko in to je to.V resnici pa so prebavne težave posledica vnosa prevelike količine surovih jeter (ali drugih organov) naenkrat in do prebavnih težav bi prišlo, tudi če bi pes že leta užival izključno surovo hrano.
Druga skrajnost je, da ljudje zaradi lastnih predsodkov in prepričanj (organi niso hranilni, to je meso slabše kvalitete ali organi se mi gabijo) organe popolnoma izključijo iz prehrane, kar pa seveda ni prav: pes mora jesti tudi organe, saj predstavljajo pomemben del uravnoteženih pasjih obrokov, a v manjših količinah oz. v pravem razmerju do mišičnega mesa in mesnatih kosti.

Kosti: preveč, premalo, napačne

Po eni strani vsi vemo, da psi obožujejo kosti, po drugi strani pa jih večina sprva ponudi take, ki niso niti najmanj primerne za pasjo prehrano – običajno so to velike, gole kosti, ki kar kličejo po prebavnih težavah in zlomljenih zobeh ali pa psu v dobri veri ponudijo kuhano govejo kost iz juhe. Tovrstni podvigi se lahko končajo slabo: od že omenjenih zlomljenih zob do prebavnih težav (zaradi zaprtosti ali driske) ter hujših komplikacij kot so zataknjene in zapičene kosti v prebavnem traktu, ko je obisk veterinarja neizbežen. Poleg tega, da se običajno odločimo za napačne kosti, z njimi količinsko pretiravamo, ker bi jih pes kar jedel in jedel. Taki podvigi se lahko končajo tudi s klistiranjem.

Kosti – absolutno da, a morajo biti obvezno surove in mesnate, v optimalni količini in primerni velikosti za vašega psa, upoštevajte tudi njegovo starost in “požrešnost”: ali obstaja verjetnost, da bo pes kost pogoltnil? Potem še enkrat premislite, ali ste izbrali primerno velikost.

Neumorno iskanje ultimativnega recepta za vašega psa

Jasno je, da obstajajo splošne smernice, ki vam pomagajo določiti osnovno izhodišče za optimalno količino hrane in razmerij. Ampak – to so splošne smernice, ki jih boste morali prilagoditi vašemu psu, pa čeprav “tam” piše drugače: nekaterim psom morda ustreza manjši del surovih mesnatih kosti, drugim pa večji delež zelenjave „od predpisanega“. Nekaterim psom veliko bolj ustreza manjši delež maščob, drugi pa potrebujejo absolutno bolj kalorično hrano, pa še vedno ohranjajo idealno in vitko linijo.
Idealnega recepta za vašega psa vam ne more povedati nihče, razen vas samih. Psa morate opazovati in hrano (količino, razmerja) prilagajati glede na njegove specifične potrebe in odzive, ki ste jim sproti priča. Ne bojte se povečati, pomanjšati ali prilagoditi obroka, vaše vodilo naj bo dobro počutje vašega psa: sijoč kožuh, čvrst kakec in “iskrice” v očeh!

Je priprava hrane za psa res tako zahtevna kot se tukaj bere? Sploh ne, sicer ne bi na tisoče psov po vsem svetu jedlo surovo hrano in preživelo! Res pa je, da obroke veliko lažje oblikujemo, če poznamo osnovne zakonitosti pasje narave: potem postane priprava pasjih obrokov enostavna, mi pa veliko bolj samozavestni!

Prav zaradi tega vas lepo vabim na delavnico Kako narediti popoln obrok za psa, kjer bomo poleg naštetih zank obdelali še nekaj pogostih mitov o pasji hrani ter se dotaknili tudi bolj perečih tem kot so potencialne okužbe.

Delavnica: Kako narediti popoln obrok za psa?
Več informacij in prijava >>>

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Sledi Lena Gregorčič:

Najraje se sprašujem o tistem, kar večina smatra za samoumevno in še toliko raje plavam proti toku - je veliko večji izziv in brez izzivov mi je v življenju dolgčas. Vabim vas, da se mi pridružite v ZHP klubu./a

Komentiraj