» » Ker je vsega preveč, si lahko izmišljujemo

Ker je vsega preveč, si lahko izmišljujemo

Objavljeno v Ostalo | 0

Živimo v času, ko je vsega preveč, tudi hrane – vsaj v tem delu sveta. Pretirano izobilje vodi v preveč možnosti (odločitev) in izmišljevanja, kaj je dobro in kaj ne, kaj je prav in kaj ne ter posledično v vsesplošno kompliciranje o tem, kaj je dobro in kaj ne, kaj je prav in kaj ne. Sploh ni pomembno, ali govorimo o hrani za pse ali o hrani za ljudi. Osnovna izhodišča so popolnoma enaka.

Naši stari starši in njihovi predniki so jedli tisto, kar je bilo lokalno na voljo, hrana je bila sveža in nepredelana. Normalno, da je bila tudi sezonska, nesezonska hrana ni obstajala, ker ni mogla obstajati – ena zelenjava je uspevala pozimi, druga poleti. Pozimi so jedli repo in zelje, poleti je paradižnik in bučke. Seveda je bilo na mizi tudi meso, včasih bolj pogosto, včasih manj, včasih je bila klobasa rezervirana za tistega, ki je opravljal težko fizično delo, ker je rabil bolj močno hrano. Ostanke od kosila je pojedel pes, prašiči ali pa so šli na kompost. Danes določena hrana ni primerna niti za kompost, ker je polna pesticidov.

Danes je tako, da nam sredi decembra zapaše lahka poletna solata s paradižnikom in ananasom, namesto prosene kaše raje kupujemo kvinojo, ker je bolj “popolno” živilo. Lanena semena so preveč poceni, da bi bila zdrava, saj so chia semena bistveno boljša in bolj bogata z vsemi esencialnimi buzzwordi. Gluten je sovražnik številka in danes so na gluten alergični vsi, tudi tisti, ki sicer niso.

Zakaj?

Ker so lahko. Ker si lahko izmišljujemo in kupujemo samo brezglutensko hrano, ker si lahko decembra pri najboljšem sosedu omislimo svež paradižnik in jagode in ker lahko kupujemo tuja in bolj “popolna” živila od naših, slovenskih. Poleg tega so tuja dražja in ker živimo v svetu, kjer vrednost nečesa določa ceno, je “logično”, da je tisto, kar je zdravo in dobro tudi drago.

Zadnjič me je gospa prepričevala, da so za vse zdravstvene težave in prekomerno telesno težo ljudi kriva žita – ko jih je izločila iz prehrane, se je prerodila. Kolega je sveto prepričan o zdravilni moči paleo diete, ker je to res edini pravi način prehranjevanja za naš organizem – z njeno pomočjo je izgubil odvečno težo in se zdaj počuti kot prerojen. Presnojedci verjamejo, da kuhanje vse uniči in so zdravi zato, ker jedo samo presno hrano in ko se enkrat odločiš za presno prehrano, se prerodiš. Vegani in vegetarijanci imamo svoja prepričanja in se s paleo ljudmi nikoli ne bomo razumeli, ker človek v bistvu ne potrebuje mesa, da preživi, a ne? Ko sprejmeš način življenja brez mesa in živalskih izdelkov se počutiš kot prerojen.

Za to imamo dokaze, ampak – dokaze imajo tudi paleo jedci, presnojedci, brezglutenski gurmani itd. Če se kdo od stroke oglasi in reče, ej, to pa ne drži, ga takoj zabijemo z raznimi teorijami zarote in konceptom medicinskih ter farmacevtskih lobijev, ker so prav oni krivi zato, da smo mi vsi bolni, nesrečni in da konoplja kot zdravilo še ni priznana.

Živimo v času, ko si lahko zaradi pretiranega obilja izmišljujemo po dolgem in počez

Včasih te možnosti ni bilo, jedel si, kar je pač bilo na voljo: meso je bilo brez dodatnih mega omega-3 maščobnih kislin, kruh je bil z glutenom, sadje in zelenjava pa z normalnimi vrednostmi vitaminov in ne 10x več C vitamina kot … voda je bila voda, brez okusov in brez dodanih mineralov. Superživil ni bilo, čeprav so še vedno vsepovsod okoli nas, reče se jim peteršilj, pegasti badelj, artičoki …

In vsi so preživeli: eni so živeli dlje časa, eni manj, eni so umrli bolj zdravi, drugi manj. Ko so bili lačni, so jedli, včasih so šli spat brez večerje, ja, se je zgodilo tudi to. Včasih so jedli več dni zaporedoma isto hrano, danes so ostanki od kosila že postani in za v smeti.

O tem, kaj je 100 % domače in lokalno bi lahko v duhu kompliciranja in dokazovanja razvili samostojno debato. Nenazadnje ima tudi Krištof Kolumb nekaj pri tem, saj je v Evropo pripeljal dva smrtna greha, kavo in čokolado, pa še sladki krompir in še kaj bi se našlo, a pustimo zdaj to ob strani: to, kar se dogaja danes, je preseglo zdravo pamet – kmečko logiko, s katero smo ljudje preživeli stoletja in tisočletja.

Sicer nimam čisto nič proti tistim, ki se zaradi danih trenutnih možnosti prehranjujejo tako in drugače, vsak naj življenje izkoristi tako kot mu paše, edino včasih je fajn, da pogledamo stvari z drugega zornega kota.

Kaj pa ima ta dolg uvod veze s hrano za pse?

Veliko.

Ker je na voljo preveč možnosti, kjer je ena bolj pravilna kot druga, imamo na voljo preveč izbire. Ker je na voljo preveč izbire, si lahko izmišljujemo po mili volji. In ker si lahko izmišljujemo, kompliciramo tam, kjer je najmanj potrebno: katero meso je bolj “popolno” za mojega psa, katero meso ima bolj “popolno” aminokislinsko sestavo, katero zelenjavo naj mu ponudim, koliko % mesa ima piščančji hrbet in koliko kalcija in koliko fosforja, ali lahko porušim idealno razmerje, če dam en vrat preveč/premalo? Je problem, če pes dobiva 3 dni zaporedoma govedino in če en dan dobi 7 % jetrc in ne „predpisanih“ 5 %? Ali je res, da je za psa primerna samo divjačina in hranjenje s perutninskim mesom ni v njegovi naravi? Kaj pa, če mu vseeno dam malo perutnine? Najstarejši pes na svetu je bil vegetarijanec, jaz pa mojega hranim z mesom. Je pes torej lahko vegetarijanec ali … – feeling confused, bi dodali na Facebooku.

Ne glede na vprašanje, ki vas bega, ga lahko rešite. Če menite, da perutnina ni primerna, ga lahko hranite samo z divjačino in širite to misel naprej, ker ja, imate možnost kupovati samo divjačino.Če ste striktni vegani, boste na spletu našli ogromno teorij in raziskav, da so psi lahko vegetarijanci in mu boste namesto zrezkov ponujali kupe graha, fižola in čičerike. Ker lahko pri najboljšem sosedu kupite 5 kg piščančjih vratov in točno izmerjeno količino jeter, lahko živite po pravilih, idealnih in popolnih razmerjih, ampak to je zdaj, na novo, zadnjih nekaj 10 let, mogoče, včasih bi pes dobil vrat za poglodat takrat, ko bi klali kuro za juho, to pa ni bilo vsak dan. Psi so dolga stoletja jedli kruh, namočen v mleko, žitarice, ostnake mesa, mrhovino, ječmen.

Če ne bi imeli na voljo preveč možnosti, bi psu pač ponudili to, kar bi imeli pri roki – en dan bi bil obrok pretežno mesni, drug dan bi mu dali malo več kosti, tretji dan pa bi poleg mesa zmešali še malo zelenjave, ki ravno hodi proti koncu, mogoče bi mu zmešali tudi 2 različni zelenjavi, odvisno od tega, kaj bi bilo trenutno pri roki. Če bi pes hujšal, bi mu obrok povečali, če bi se pes redil, bi mu ga malo zmanjšali ali pa bi sprehodi postali malo bolj aktivni, kar običajno dobro dene tudi lastnikom 🙂 Gotovo pa ne bi panično iskali hrane za pse s prekomerno telesno težo, hrane za pse, ki so presuhi in hrano za pse s svetlo dlako.

Podobno kot ljudje so tudi psi stoletja in tisočletja živeli in preživeli brez hrane, “bogate z antioksidanti in omega 3 maščobnimi kislinami”, brez “popolnih obrokov z idealnim vnosom mikro in makrohranil”, verjetno so vmes kakšen dan bili lačni, kakšen teden zaporedoma so jedli isto ali enako hrano in, glej ga zlomka, preživeli so, še vedno živijo.

Nikakor ne pravim, da je za psa dobro vse, samo da nekaj je, ampak da je pretirano kompliciranje o malenkostih, tipa 5 % ali 7 % jetrc, 1 ali 2 vrsti zelenjave, žlička lososovega olja ali 2 žlički v obroku, popolnoma odveč, ker je to plod sodobne družbe, ki nudi preveč stvari, informacij, mnenj in teorij, ki so si pogosto kontradiktorne. Jasno je, da bi vsi radi imeli zdrave pse, ki bi živeli čim dlje časa, ampak če boste psu en dan ponudili 100 g hrane več ali manj, ne bo bistvene razlike. Če en dan ne bo dobil kosti v idealnem razmerju, se ne bo zgodilo nič.

Normalno je, da se na začetku izobrazimo o tem, kaj spada v pasjo skledo in kaj ne ter približno v kakšnih razmerjih, potem opazujemo psa, kaj mu ustreza in kaj ne, nikakor pa ne moremo dogmatično slediti številnim inforomacijam, ki se med seboj izključujejo in stremeti k popolnosti vsakega obroka, ker je to popolnoma neživljenjsko.

Prej bi rekla, da so taka dejanja plod sodobne družbe, marketinška poteza, da ker ne znaš narediti nekaj popolnega, moraš to kupiti, sicer bo prišlo do pomanjkanja. In s tem bom končala tam, kjer sem začela: vsega je preveč, samo kmečke logike je premalo, v izobilju vsega pa nam umira razum.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:
Najraje se sprašujem o tistem, kar večina smatra za samoumevno in še toliko raje plavam proti toku - je veliko večji izziv in brez izzivov mi je v življenju dolgčas.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.