Domov » Mačke » Mi bi pa imeli mačjega mladiča!

Mi bi pa imeli mačjega mladiča!

Objavljeno v Mačke

V zadnjih tednih je Facebook preplavljen z objavami tipa: Oddamo mlade muce, Naša Micika je skotila (pa še vedeli nismo, da je breja), Mladički iščejo nov dom ipd. Namen tega prispevka nikakor ni nikogar odvrniti od posvojitve mačke, temveč pozvati, da to naredite po pameti: posvojitev mačjega mladiča ni samo cartanje puhaste kepice; posvojitev živali je odgovorno dejanje! Ne posvajajte samo zato, ker se vam živali „smilijo“, predvsem pa poslušajte nasvete tistih, ki žival oddajajo, saj oni najbolj poznajo njen karakter.

Predvsem pa bi rada obvestila vse tiste, ki oddajate mačje mladiče, da tega ne storite pred 3. mesecem starosti. O tem govori tudi 31. člen pravilnika o zaščiti hišnih živali (“… mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim dvanajstim tednom starosti.”). Če pa se požvižgate na zakon, imejte v mislih, da naloga mame mačke ni samo to, da mladiče „nahrani“ in „odstavi“, temveč tudi to, da mladičke vzgoji, nauči nege, obnašanja do ljudi, drugih mačk, jim po mačje postavi meje (zelo pomembno!!!) ter jim pokaže še ogromno drugih stvari, ki jih ljudje sploh ne opazimo. Zato oddaja mačjih mladičev pred 3. mesecem ni samo nezakonita, temveč je tudi popolnoma neprimerna!

V tem prispevku bi rada tudi deloma preko lastne izkušnje povedala in dopovedala da:

  • mačji mladiči niso samo luštkani, so tudi blazno naporni, terjajo naš čas, energijo in pozornost
  • mačka pri 1+ letu niti približno ni (pre)stara za posvojitev, privajanje na novo življenjsko okolje ali učenje trikcev
  • mačke si izberimo po karakterju in ne po videzu!

In zakaj bi rada, da to sliši, vidi in prebere čim več ljudi? Zato ker si ne želim, da bi nekdo zaradi lastnega neutemeljenega prepričanja, da je to edino prav, vzel mačjega mladiča, čez mesec ali dva pa ugotovil, da je to zanj preveč naporno in bo mački iskal nov dom. To se namreč dogaja vse preveč pogosto …

Mačji mladiči so luštni za znoret, a tudi zelo naporni

Ker sem v življenju videla že ogromno mačjih mladičev in od blizu spoznala njihovo „neuničljivo“ energijo, zvedavost in željo po uničevanja, pardon, raziskovanju vsega mogočega, sem se zaklela, da nikoli v življenju ne bom posvojila mačjega mladiča, ampak starejšo mačjo damo. Ker se zarečenega kruha največ poje, sem 24. avgusta 2013 po naključju dobila prav mačjega mladiča, zdaj že pravo mačjo princeso, imenovano Amy S. Winehouse. Imela je slaba 2 meseca in borih 700 g, dobila pa sem jo tako, da se je zatekla pod haubo od mojega avta. Po spletu okoliščin je ostala pri meni v „začasnem domu“, saj so v tistem obdobju zavetišča in društva dobesedno pokala po šivih – mislim, da je takrat samo Mačja Hiša imela v oskrbi okoli 230 mačk – mladih, starih, lanskih, predlanskih, dudarčkov itd. Ker sta se v času začasnega bivanja pes in mačka krasno ujela, ker je bila mačka krasen cuker (no, še vedno je 🙂 ) in ker smo se pravzaprav vsi ujeli, je kmalu postalo jasno, da je gospodična našla stalen dom, še preden ga je zares začela iskati.

Vse to pa sem naredila z globokim zavedanjem, da njenega pravega karakterja v resnici ne poznam in da pravzaprav ne vem, v kaj točno se bo razvila: so mačke, ki so nežne in crtljive in so mačke, ki se precej samosvoje in jim na kraj pameti ne pade, da bližino iskale v človeškem naročju. Čeprav si zelo želim, da bi imela vsaj eno žival, ki bi mi na kavču dihala za vrat, je Amy daleč od naročne mačke –  ampak taka je in tako smo sprejeli.

Mačja razposajenost in raziskovanje nimata meja

Prvo leto življenja z Amy je bilo, milo rečeno, zelo pestro. Ko me kdo vpraša, kaj mi je uničil pes, se samo nasmehnem in dogovorim, naj me raje vprašajo, kaj vse mi je uničila mačka? Škornji, torbice, Spinallis in kavč so dobili posebno teksturo, ki jo zmorejo ustvariti samo mačji krempeljčki, plezanje po jaknah in plaščih je postalo popolnoma vsakdanji mačji trening. Vsak dan posebej sem bila hvaležna temu, da nimamo zaves, ker, hja, mlade mačke rade plezajo tudi po zavesah, ali pa da nimamo kavča iz umetnega usnja! In da smo si na jasnem, Amy je seveda imela na voljo mačji praskalnik in to takega, ki sega do stropa, z visečo posteljo, duplino in vsem, kar koristi mačkam. Moj nov prenosni računalnik je 2-krat letel na tla, enkrat preko kabla, ki je prav prijetno vabil k igri, drugič preko prtička, ki je očitno prav tako vabil k igri. Hitro je postalo jasno, da travniške cvetlice, rože in drugo zelenje v našem stanovanju nimajo več kaj iskati, razni keramični/glineni/stekleni okraski na policah so bili bolj zanimivi, če so bili na tleh (razbiti), moje kvačkarije sem morala dosledno spravljati v omaro, „špulce“, cvirni in ostali šiviljski pripomočki pa so itak postal TOP mačje igrače. Aja, pa likalna deska je šla na pol. Če nič drugega lahko povem, da me je Amy naučila pospravljati za sabo.

In ker mačji mladiči obožujejo raziskovanje, sem Amy vlekla izza straniščne školjke (da je tam luknja sem ugotovila takrat, ko sem jo iz nje vleka), rokava v jakni, luknje za kavčem in razstavljenega računalnika, pa še verjetno iz česa, na kar sem že pozabila. Princip je bil povsod enak: not je šlo, ven pa ne, radovednost in raziskovanje ne poznata meja in ko že misliš, da si zdaj pa res stanovanje popolnoma zaščitil, slišiš mačko, kako kliče na pomoč iz luknje, za katero sploh nisi vedel, da obstaja.

Torej, ste pripravljeni odmakniti vse rože, take in drugačne okraske, zadelati luknje in imeti en uč vedno na mački?

Vedno, ko posvojimo žival, pa naj bo to pes ali mačka, moramo prilagoditi stanovanje. Mlajša kot je žival, manj samokontrole ima in bolj kot raziskuje (kar je popolnoma normalen del odraščanja živali!), bolj moramo temu prilagoditi stanovanje. Če se pes večinoma giba na tleh, za mačko praktično ni omejitev in tudi najvišja polica na steni niti ni tako zelo visoko 🙂 Ko smo lani belili stanovannje, sem odkrila mačje tačke na najvišji kuhinjski omari, ki sega praktično do stropa.

Res je, da je Amy razred zase in je s seboj prinesla veliko prtljage, ki sem jo deloma uspela rešiti s TTouchem in deloma z Bachom, ampak sprašujem se, kaj bi bilo, če bi prišla v napačne roke, če bi prišla k nekomu, ki bi rekel ta je nora, dajmo jo stran (in bi jo pač oddal na Bolhi)? Kaj bi se zgodilo, če bi še vedno živela v prepričanju, da se z mačko ni potrebno ukvarjati?

“Vzemi še eno mačko, da tvoji ne bo dolgčas”

Mnogi, ki posvojijo mačjega mladiča in ugotovijo, da mu ne bodo kos, ker je bitje tako živahno, da ga praktično ne dohajajo, so pogosto deležni nasveta, naj vzamejo še eno mačko, da prvi ne bo dolgčas. To lahko deloma pripomore k rešitvi problema, a samo če znamo izbrati pravo kombinacijo, ali na nivoju karakterja ali energije. Kako menite, da se bo izšlo druženje, če blazno energični in razposajeni mački dodelite umirjeno muco, ki najraje na svetu leži v naročju ali se greje na radiatorju? V primeru, da se odločite za drugo mačko, ki bo prvi delala družbo, resnično premislite, kaj boste izbrali. Da ne boste potem iskali tretje mačke ali pa oddali obe skupaj!

Mačko (prvo, drugo ali tretjo) in vse ostale živali vedno izbirajte glede na karakter in ne na zunanji videz.

Vsaka mačka je lepa, vaša pa je itak najlepša, ne glede na to, če je črna, bela, črno-bela, trikolorka, dimasto siva, šekasta ali tigrasta. Kaj vam pomaga lepa, bela dolgodlaka mačka, torej prav taka, kot ste si jo želeli celo življenje, če pa se izogiba vaši družbi, ne mara otrok in je najraje nekje na samem? To je še en razlog več, zakaj lahko v zavetiščih in društvih povprašate za „starejše“ mačke – njihov karakter je že oblikovan in točno se ve, katera je cartasta in katera ne, katera potrebuje veliko človeške bližine in katera uživa v samoti.

Ja, meni so tudi svetovali, naj vzamem “še eno”, ampak sploh v našem primeru to ni rešitev, ker so problemi globoko zakopani in je materiala za najmanj še en prispevek.

Mačka pri 1+ letu ne postane „nezabavna“?

Moja Amy bo imela avgusta 3 leta in po mnenju mnogih, ki si želijo “mlade” mačke, že prestara za posvojitev. In kako je to daleč stran od resnice! Ko bi le videli, kako se zvečer igra in „naganja“, sama ali s psom, kako mi nosi žogico in prosi za igro. Nezabavna? Prestara? I don’t think so! Da je ne bi mogla naučiti novih trikov? Kje pa! Amy JE mlada mačka in če premišljujete o posvojitvi mačke, imejte v mislih, da je tudi pri mačkah starost bolj kot ne samo številka.Tudi 3, 5, 7 … let stare mačke so lahko igrive, če tako blagovolijo in nobenega razloga ni, da se ne bi navadile na novo okolje. Spet – karakter je bistveno bolj pomemben kot starost!

Amy prav v zadnjih mesecih po stanovanju postavljam „ovire“ preko katerih mora skakati –  tako da, ja, mačka pri 1+ letu je še vedno definitvno vitalna, živahna, igriva, ampak …

… ima bistveno več samokontrole, kar pomeni, da niso na udaru ravno vse nitke, volne, špulce, trakci itd. in posledično grem tudi sama od doma z veliko lažjim srcem, saj vem, da ne bo nobenega neprijetnega presenečenja, ko pridem nazaj domov.

Vragolije, ki te nasmejejo ali pa tudi ne

Mačji mladiči so zakon, super luštne puhaste kepice, ki pa zahtevajo kar nekaj pozornosti. Poleg številnih vragolij, zaradi katerih se boste nasmejali od srca, lahko pričakujete tudi kakšen vam manj smešen podvig, stanovanje boste morali začasno prilagoditi, zadelati luknje in odstraniti potencialne nevarnosti. Ste to pripravljeni storiti? Vam ne bo žal razbite vaze od babice, zgrizenih naramnic od novega modrca ali pa mora pregiznjenih kablov?

Posvojitve se lotite odgovorno in v polnem zavedanju, med drugim tudi tega, da z 1+ letom starimi mačkami ni čisto nič narobe, niso za odpis in so v določenih primerih še bolj primerne za posvojitev, sploh ko jih posvajajo starejši ljudje, družine z otroci itd.

In še enkrat poudarjam: ta prispevek ni nastal zato, da bi kogarkoli odvrnila od posvojitve mačjih mladičev, prej nasprotno: mačke so krasne živali, če jih izberemo na pravi način – torej po karakterju in ne barvi kožuha ali starosti. Verjemite, da vas lahko nasmeje in zabava tudi starejša mačka, sploh če niste pripravljeni sprejeti nekaj kompromisov, ki jih – hočete ali ne – predstavlja življenje z mačjim mladičem.

Vsi tisti, ki pa oddajate mačje mladiče, poskrbite že enkrat za sterilizacijo/kastracijo …

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:
Začelo se je s preprostim vprašanjem: če procesirana hrana za pse ni dobra za nas, zakaj je potem zdrava za naše pse? Končalo pa se je tako, da je ZHP že 5. leto največja info točka za vse pasje skrbnike, ki jih zanimajo drugačne rešitve :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.