» » “Na koncu sem edini, ki ščiti njihovega psa”

“Na koncu sem edini, ki ščiti njihovega psa”

Objavljeno v Kosmata mnenja | 2

Nevzgojeni pasji lastniki so velik problem za širšo skupnost, kar sem brez olepšavanja tudi sama napisala v dveh prispevkih:

Na mojo pobudo se je odzvalo kar nekaj pasjih lastnikov, ki imajo težave z drugimi, nevzgojenimi lastniki psov. Tokrat objavljam Dejanovo zgodbo in upam, da bo prepričala vsaj enega izmed tistih, ki svojih psov nimajo pod kontrolo in se obnašajo, kot da so na svetu sami.

Nekateri se obnašajo, kot da so na pustem otoku

Imam ameriškega stafforda, ki je skoraj idealen in nežen vse od otrok, pa do mačka s katerim živi, razen dejstva da ne mara samcev psov. Gre za spolno dominanco, ki mi je žal v njegovih 11 letih ni uspelo “izkoreniniti”.

Največ kar lahko storim je, da ga imam na povodcu. Sam sicer prakticiram kar 2 povodca na najinih sprehodih po naravi. Ko ni nobenega blizu, 10-m flexi, če je pa nepregleden del narave, pa kratek povodec. A vse to očitno ni dovolj, da bi se izognil stresnim situacijam na vsakodnevni ravni.

Prva izkušnja: “Pa kaj, če končata pri veterinarju?”

Sprehod je potekal v naravi, na preglednem delu ki po dimenzijah spominja na nogometno igrišče. Seveda imam psa na povodcu, tokrat na flexiju, ker je pregledno in široko. Opazim srednje velikega črnega psa in njegovega gospodarja. Gledava se. Črni pes je spuščen. Približuje se meni in mojemu psu. Lastnik nič. Dam psa čisto na kratki povodec in se jim kulturno začnem izogibati v loku. Pričakujem da bo lastnik, potem ko me že gleda 3,4 minute in ko vidi, da sem dal svojega psa čisto k nogi, poklical bližje svojega psa. Na žalost ga ne. Črni pes se nama približuje, med njim in njegovim lastnikom je skoraj 30 m razdalje.

Začnem mu govoriti, naj priveže psa in naj ne bo neodgovoren.

“Ne bo nič, moj je prijazen “.

Odgovorim, da moj NI prijazen in da naj priveže svojega psa. Moj pes v tem času že s telesno govorico kaže jezo in napetost …

Da skrajšam: psa sta si na koncu bila pol metra narazen, mojega je razmetavalo od renčanja. Najbolj neverjeten del dialoga med menoj in drugim lastnikom je bil naslednji, citiram:

“Gospod, dajte malo odgovornosti pokazati, pa ni vaše osebno zemljišče. Jaz vašega psa ščitim.”

“Sej se bosta sama zmenila.”

“Gospod, si želite da se tako zmenita, da eden ali oba končata pri veterinarju?”

“Ja pa kaj pol, če končata pri veterinarju?”

Druga izkušnja: “Pojdiva, ta pes je nor.”

Narava. Psa imam na povodcu. Opazim, da se meni in psu približuje latnik s spuščenim nemškim ovčarjem, vendar si mislim, da je še precej časa, dokler se ne srečamo in bo verjetno do tedaj privezal svojega psa. Na žalost ga ni. Dobesedno naredim manever in začneva s psom (ki je na kratkem povodcu in ob nogi ) hoditi po malo ožji potki, ki pa vodi stran od nemškega ovčarja in njegovega lastnika. Čez 5 minut ugotovim, da se moj pes živčno obrača nazaj. Gresta za nami, nemški ovčar je spuščen. Hodita za nami in se približujeta. Na koncu se v obupu ustavim, se postavim čisto na stran, psa potisnem k nogi, da krajše ne gre, postavim se vmes, med mojim psom in ostankom poti, spuščam jih naprej. Ni pomagalo. Nikoli ni privezal svojega psa, ki se je na koncu vrinil v obraz mojemu in samo z nekakšnimi čudežnimi refleksi sem preprečil poškodbo nemškega ovčarja. Edine spregovorjene besede z njegove strani so bile, ko je spregovoril svojemu psu: “Pojdiva, ta pes je nor.”

Mislim, da je situacija s človeštvom in altruizmom vedno hujša. Da o empatiji ne govorim. In medtem ko se smejejo, se ne zmenijo za opozorila, vedejo neodgovorno in se obnašajo kot da so na pustem otoku. Jaz pa sem še vedno edini, ki ščiti njihovega psa v takšnih situacijah. Pred kratkim sem slišal naslednjo misel: “80% človeštva je norega, 20% človeštva pa bo znorelo zaradi teh 80%”

– Dejan

 

Rubrika Kosmata mnenja je namenjena vašim kosmatim zgodbam in izkušnjam, ki kažejo na to, kakšen problem so dejansko nevzgojeni pasji lastniki. Pošljite jih na lena[at]zdravahranazapse.si in pripišete, kako želite biti objavljeni (ime, ime in priimek, psevdonim …). Pridržujem si pravico, da žaljivih in slovnično poraznih besedil ne objavim.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:
Najraje se sprašujem o tistem, kar večina smatra za samoumevno in še toliko raje plavam proti toku - je veliko večji izziv in brez izzivov mi je v življenju dolgčas.

2 Responses

  1. Maša
    | Odgovori

    ja, toleje res grozno… vsi mislijo da poznajo tvojega psa boljše kot ti sam,nobenega spoštovanja,nobene empatije, ko pa pride do poškodb ali nesreč smo pa vsi pametni…
    tudi jaz sem že imela par primerov, ker je moj pes nor na druge pse, vedno rine v njih. V šoli sem dobila nasvet naj mu tega ne pustim in naj greva preprosto mimo, zato da se nauči da ne moremo vedno vseh pozdravit (drugo je pri pasjih prijateljih). Midva to prakticirava, potem pa pridejo mimo fenomeni ki svojega psa nočejo pripeti sploh, tudi če jih prosiš, neee se morata spoznat pa mal povohat poslušam vedno znova, kako naj potem človek vzgaja psa :(…
    Do ljudi je pa precej nezaupljiv in ne mara če se rine vanj, ko prosim naj mu dajo minutko časa da se jih privadi (je še mlad, star 6 mesecev) mu začnejo tiščat roko pred gobec, naj jih povoha, in enkrat ko se ni imel kam umaknit je zarenčal, potem pa šok in presenečenje! Včasih me ima da bi komu kaj “lepega” rekla

    • Lena Gregorčič
      Lena Gregorčič
      | Odgovori

      Počakaj še 3 mesece in te ne bo več imelo, da “bi” komu kaj rekla, ampak boš govorila kot dež 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.