» » Zakaj vaš pes šepa?

Zakaj vaš pes šepa?

Pes šepa zaradi različnih vzrokov, zaradi česar šepanje kaže na različne načine. Najbolj osnovna definicija šepanja je, da je šepanje izraz bolečine in posledica strukturnih in funkcionalnih motenj ene ali več okončin – bolečina se lahko izraža ob obremenitvi prednje ali zadnje noge ali pa je težava izražena na več okončinah.

Kako pa šepanje sploh prepoznamo? Ob šepanju na prednjo nogo lahko običajno opazimo značilno kimanje, ko pes ob pristanku na bolečo nogo glavo dvigne, ob pristanku na zdravo nogo pa jo spusti. Spuščanje glave pri gibanju se lahko pojavi tudi, kadar gre za obremenitev boleče zadnje noge. Drugi znaki, da pes šepa, so krajšanje koraka, dvigovanje medenice, drugačno postavljanje oziroma gibanje prizadete noge ali popolno razbremenjevanje noge. Nekateri psi se tudi počasneje gibljejo, več počivajo in se izogibajo določenim gibom, pri drugih pa je energija kljub šepanju še vedno na vrhuncu in v njihovem počutju ne opazimo sprememb.

Najpogostejši vzroki, zaradi katerih lahko pes šepa

Zaradi raznovrstnih možnih vzrokov šepanja moramo na vsako šepanje odreagirati z vso pozornostjo, psa takoj skrbno pregledati in se po nasvet obrniti k strokovnjaku. Opažam, da lastniki psov pogosto naredijo napako, ko šepanju pripišejo zgolj utrujenost ali »muskelfiber«. Največkrat ni tako, saj je šepanje znak večjih bolečin kot zgolj mišična utrujenost in je prvi alarm, da je treba ukrepati. Prej, kot ukrepamo, lažje bomo rešili problem, seveda če najdemo vzrok požara in ne le prikrijemo dimnih signalov, kot to rade naredijo različne protibolečinske tablete in blokade.

Poškodbe mehkih tkiv, zlomi, zvini in izpahi

Pri poškodbah gre lahko za ureznine, udarce, padce, odrgnine …. ali pa gre za preobremenitev. Poškodbe lahko prizadenejo posamezna mehka tkiva (mišice, vezi, blazinice) ali pa celoten sklep (zvin, izpah). Poškodbe lahko prizadenejo tudi kostnino (npr. fisure in zlomi), seveda pa je pri poškodbah lahko prizadetih več različnih tkiv.

Pogosto se pri poškodbah šepanje pojavi precej hipno (takoj po udarcu/padcu oziroma po ureznini), ni pa nujno. Zaradi ogretega tkiva in momentalnega šoka se lahko šepanje pojavi šele zvečer ali na slednji dan, oz. ko se mišice »ohladijo«. Poškodbe običajno spremljajo različna vnetja mišice, sklepa, tetiv itd.  Med zelo pogoste in znane poškodbe sodijo na primer natrgane in pretrgane kolenske vezi.

Vnetja in nepravilnosti v rasti

  • Panosteitis

Gre za težavo mladih psov, ki običajno prizadene srednje velike in velike pasme psov, še posebej kadar gre za hitre rastoče živali. Panosteitis se najpogosteje pojavlja med 5. in 12. mesecem, vendar ne izključno – lahko se izbruhi pojavljajo tudi vse do 2. leta starosti. Gre za vnetje in spremembe v strukturi spongiozne kostnine.

Zanj je značilno konstantno šepanje, ki lahko spreminja lokacijo. Pred tem ali sočasno pa se lahko pojavi tudi slabo počutje, neješčnost in povišana telesna temperatura.

  • Displazije (kolkov, komolcev) 

Displazija je izraz, ki označuje nepravilen razvoj tkiva. Pri displaziji sklepov gre za nepravilen razvoj sklepnih površin, ki posledično povzročajo nepravilno gibljivost, stabilnost in skladnost sklepnih površin ter zmanjšajo odpornost sklepa na obremenitev. Zaradi slabega naleganja in drugih vzrokov pride tudi do poškodb in tanjšanja sklepnega hrustanca in posledično do vnetja ter deformacij kostnine. Vse to povzroča bolečine pri gibanju in zadebelitve prizadetih sklepov. Zaradi deformacij na kosteh in sklepnem hrustancu lahko pride do odkruškov, ki še dodatno motijo drsenje sklepnih površin.

Sklepna displazija se običajno izrazi nekje med 4. in 12 mesecem starosti, lahko pa lastnik težave opazi šele kasneje, ko že pride do otrdevanja in vnetja sklepa. Znanstveniki si niso na jasnem, kaj točno vpliva na razvoj displazije, vsekakor pa med možne vzroke sodijo genetske predispozicije, hitra rast, prehrana in morebitne travme oziroma preobremenitve v času rasti.

Ločimo dve displaziji:

  1. Displazija kolkov –  kolki niso pravilno oblikovani, kolčna glavica ne sede lepo v kolčno jamico ali pa se glavica sploh ne razvije,
  2. Displazija komolcev –  nesorazmerna rast podlahtnic, ki tvorita komolčni sklep.
  • Osteohondritis dissecans (OCD)

Prizadene ramenski sklep, komolčni sklep in skočni sklep: gre za nepravilno rast sklepnega hrustanca, zaradi česar pride do razpok v sklepnem hrustancu ali pa se košček hrustanca celo odlomi in prosto plava v sklepu, kar izzove bolečino in zmanjša odpornost hrustanca na stres.

Posledica displazije je razvoj osteoartritisa – prizadeti sklepi otečejo, otrdijo in so slabše gibljivi.

  • Osteoartritis

Je najpogostejša oblika artritisa (vnetja sklepov) pri psih. Zaradi različnih mehanskih in biokemičnih sprememb pride do zmanjšanja odpornosti sklepnega hrustanca, tanjšanja sklepnega hrustanca, sprememb na podhrustančni (subhondralni) kostnini, vnetje sklepne ovojnice in tvorbo kostnih izrastkov (osteofitov). Osteoartritis naj bi bil sekundarna posledica slabega delovanja sklepa (npr. displazije, nestabilnosti sklepa in drugih vzrokov).

Zaradi bolečine se pojavi šepanje, zaradi vnetja sklep oteče, lahko tudi otrdi, gibljivost se zmanjša, na rentgenskem posnetku pa se vidijo strukturne spremembe na sklepu (npr. tvorba izrastkov, pojav odkruškov).

Degenerativne bolezni hrbtenice

Živčevje je pomembna struktura, ki sodeluje pri gibanju, zato ni nenavadno, da se šepanje lahko pojavlja tudi kot posledica različnih degenerativnih obolenj hrbtenice. Degeneracija medvretenčnih diskov ter posledična spondiloza (tvorba ti. “mostičkov”) ni nič drugega, kot poizkus telesa, da poveča stabilnost hrbtenice. To sta značilni bolezni povezani s staranjem, vendar ne izzoveta vedno kliničnih znakov, lahko pa zaradi pritiska na živčni koren pride do šepanja in bolečine. Šepanje lahko izzove tudi zdrs medvretenčne ploščice (hernija diska), ki pritisne na hrbtenjačo.

Poleg šepanja se pri degenerativnih boleznih hrbtenice lahko pojavi tudi zanašanje zadnjega dela pri hoji (ataksija), spotikanje in vlečenje šape po tleh, v skrajnem primeru pride do paralize. Pri pregledu veterinar pogosto ugotovi, da ima pes zmanjšano propriorecepcijo: če mu postavimo nogo tako, da se tal dotika z zgornjo stranjo šape, je pes ne umakne, oziroma jo umakne zelo počasi, kar se sicer pri zdravem živčevju zgodi bliskovito.

Drugi vzroki, kot so tumorji in klopne bolezni

Šepanje pri psu lahko sprožijo tudi različni tumorji oz. rakasta obolenja, ki prizadenejo skeletno mišični in živčni sistem, kot je na primer rak kostnega tkiva – osteosarkom. Lahko pa so vzroki, da pes šepa, tudi druge vrste različnih tvorb, ki zaradi svojega položaja pritiskajo na določeno področje in izzovejo šepanje ali paralizo.

Šepanje se lahko pojavlja tudi kot posledica nekaterih klopnih bolezni, običajno je sočasno prizadeto tudi splošno zdravstveno stanje, ni pa nujno.

Natančna diagnoza je pomembna, a ne pomeni konec zdravljenja

Glede na način, kako pes šepa ter glede na to, kako se je šepanje začelo, kdaj se stanje izboljša ali poslabša (po ležanju, po naporu, med vstajanjem/vsedanjem, med aktivnostjo itd.), lahko posumimo na določen vzrok. Natančnejšo diagnozo pa dobimo s pomočjo temeljitega veterinarskega pregleda (običajno ortopedskega, lahko pa tudi nevrološkega idr.) ter diagnostičnih pripomočkov, kot so rentgen, CT, MRI, krvne in druge preiskave.

Diagnoza nam pove, kje točno je težava najbolj izražena, kakšne je obseg poškodbe in kakšne so strukturne in funkcionalne spremembe na sklepih in drugih tkivih. S pomočjo diagnoze ugotovimo, kateri del telesa, sklep ali del hrbtenice je najbolj prizadet, kar je lahko pomemben smerokaz pri reševanju problema. Nikoli pa ne smemo zanemariti dejstva, da telo deluje kot celota in da ga ne smemo omejevati le na en sklep ali na eno tetivo ali na nekaj vretenc.

Za zdravo gibanje je namreč pomembno usklajeno delovanje zelo različnih struktur, ki se med seboj učinkovito dopolnjujejo in povezujejo, zato jih pri zdravljenju in okrevanju ne smemo pozabiti. Več o tem si preberite tukaj >>>

Krepitev ostalih struktur je naslednji korak do boljšega počutja

Pasji skrbniki k meni na terapijo energijske osteopatije pogosto pripeljejo psa, ki ima nepopravljive spremembe na sklepu. Diagnoza jim jemlje pogum in upanje, da bi lahko še kdaj bilo bolje brez protibolečinske terapije. Vendar – je lahko!

Prizadetega sklepa ne moremo spremeniti (razen s kirurškim posegom), lahko pa s pomočjo tehnik energijske osteopatije izboljšamo delovanje vseh tistih struktur, ki so sicer strukturno zdrave, vendar zaradi leta trajajočih nepravilnih obremenitev, slabše elastičnosti in gibljivosti ter prevelike napetosti, niso mogle opravljati svoje vloge. Tako se je bolečina v prizadetem sklepu še povečala, ali pa so bile nepravilnosti v drugih delih telesa celo povod za artritične in druge strukturne spremembe na sklepih, tetivah, mišicah itd.

Zato naj vam končna diagnoza ne vzame upanja, temveč naj bo odskočna deska za rešitve v obliki podpornih terapij. Energijska osteopatija je ena izmed dopolnilnih metod zdravljenja, ki krasno funkcionira ob težavah, povezanih z gibanjem. Brez zadržkov me kontaktirajte, da najdemo rešitev, ki bo vašemu kužku olajšala življenje!

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Špela Suhač, dr. vet. med
Sledi Špela Suhač, dr. vet. med:

Veterinarka in energijska osteopatinja

Kot veterinarka sem svoje delo posvetila nekoliko drugačni tehniki zdravljenja, ukvarjam se energijsko osteopatijo, vključena pa sem tudi v izobraževanje za pridobitev mednarodne licence iz veterinarske homeopatije. Moja spletna stran: energijska-osteopatija.si. Kontakt: energijska.osteopatija@gmail.com

2 Responses

  1. Elvisa
    | Odgovori

    Pozdravljeni,
    Moja psička je prejšnji teden začela šepati na sprednjo taco, bile sve pri veterinarju in ta je to predpisal starosti…vendar pri vstajanju in daljšem počitku očitno opaziš, da težko stopi na levo taco, po nekaj korakih se umiri in je šepavost le rahlo opazna pri teku. Zanima me, kaj bi lahko bil razlog za njeno šepavost? Ali je res starost kriva ali je lahko problem kje drugje?

    Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.
    Elvisa

    • Špela Suhač, dr. vet. med

      Elvisa pozdravljeni,

      hvala za vaše vprašanje, verjamem da bo lahko koristilo še kakšnemu bralcu, saj je tovrstno šepanje precej pogost pojav. Vzrokov je žal lahko veliko, zato vam ne morem podati enostavnega odgovora. Starostne težave običajno povezujejo z nekim vnetjem sklepa, ki lahko izbruhne kot posledica zastaranih poškodbic ali dolgotrajnega nepravilnega obremenjevanja (preobremenjevanja tačke), lahko pa je psička že kot mlada imela blago displazijo, ki je botrovala starostnim težavam.

      Starostne težave se nikoli ne pojavijo zaradi starosti same, ampak obstaja nek povod, ki jih sproži, tako kot pri nas, ko z leti postajamo vedno bolj togi in nas hitreje kaj boli. Če svojo prožnost in gibkost vzdržujemo z razteznimi vajami, masažami, aktivacijo mišic, potem imamo manj starostnih težav. Če se “zasedimo” pa so te težave lahko le še vsakdan hujše in s tabletami jih zgolj utišamo, ne pa tudi odstranimo.

      Morda bo tudi vaši psički koristila osteopatska terapija, vsekakor se glede nadaljnjih ukrepov lahko obrnete neposredno na moj e-mail, ki ga dobite tukaj.

Komentiraj