» » Sterilizacija in kastracija – celostni pogled

Sterilizacija in kastracija – celostni pogled

Sterilizacija in kastracija sta postali del vsakdana veterinarskih praks in namen posega je seveda vedno bil in bo predvsem dobrobit živali.  S sterilizacijo želimo preprečiti razvoj tumorjev mlečne žleze in zmanjšati možnost razvoja gnojnega vnetja maternice, dodatno pa zanesljivo preprečimo tudi neželeno brejost ter tako zmanjšujemo možnosti za večanje števila brezdomnih živali ter prenos genetskih obolenj. Nenazadnje pa kastracija in sterilizacija lahko povečata tudi udobje lastnikov, ki se tako izognejo ženitvenim tegobam samčkov in samičk.

Pred posegom se seznanimo z vsemi plusi in minusi

Namen kastracije in sterilizacije je torej resnično dober, vendar pa se v zadnjem času pojavlja vedno več raziskav, ki potrjujejo, da smo v svojem načinu razmišljanja veterinarji nekoliko zašli s poti.

Pozabili smo, da telo deluje kot celota in da vsak organ opravlja pomembno funkcijo, ki jo nikakor ne smemo zanemariti. Naj bo poseg še tako enostaven in dobronameren, se pri odstranitvi organa žal ne moremo izogniti dejstvu, da je telo smiselno zasnovano in da vsak del opravlja pomembno nalogo, ki je vezana tudi na delovanje drugih organov.

Vsak poseg tako za seboj potegne določene posledice in dobro je, da se jih zavedamo, saj bomo tako lažje sprejeli pomembno odločitev o vsakem posegu ter pretehtali vse pluse in minuse, ki spadajo zraven.

Operativni posegi so lahko neizogibno povezani z brazgotinami in zaraslinami

Pri kastraciji in sterilizaciji gre za kirurški poseg, kar pomeni, da je potrebno narediti kirurški rez v tkivo. Ker so jajčniki in moda notranji organi, se skrivajo pod več plastmi površinskega tkiva, poleg tega pa se preko različnih ligamentov (vezi) povezujejo tudi z drugimi anatomskimi deli telesa – na primer z rebri, ledvicami ter medenico. Če želimo jajčnike odstraniti, moramo te ligamente prerezati. Kirurški rezi so seveda ostri in čisti, vendar kljub vsemu izzovejo neko poškodbo in posledično vnetje. Slednje je lahko zelo blago, lahko pa obsežnejše.

Vnetje pa je tisto, ki poveča možnosti pojava zaraslin; pri ljudeh so ugotovili, da so zarasline skorajda neizogibne, ko gre za kirurške posege v trebušno ter medenično votlino in pri nekaterih povzročajo nadaljnje težave. Ker so zarasline povezane z delovanjem fascij (ovojnice iz vezivnega tkiva, ki prepletajo in povezujejo celo telo ter ovijajo tudi živčevje), lahko izzovejo bolečino takoj po sterilizaciji. Bolečina ne izgine, tudi ko se je rana že zacelila in so šivi odstranjeni oziroma absorbirani. Običajno opazimo, da se žival drugače giblje oz. pri določenih gibih kaže znake bolečine. Tovrstne primere sem tudi že obravnavala v svoji osteopatski praksi in na srečo lahko z osteopatijo vsaj do neke mere sprostimo gibljivost fascij in tako izboljšamo gibanje tudi v primerih zaraslin.

Zarasline ne bodo vedno izzvale bolečine, a lahko kljub temu predstavljajo motnjo. Če si predstavljamo, da sta prej dva organa oz. dve plasti tkiva gladko drsela en mimo drugega, sedaj pa je na tem mestu stalno trenje, potem si lahko mislimo, da bo dolgotrajna motnja povzročila spremembe v gibanju telesa. Občutek je podoben, kot če bi se nam hlačnica prilepila na stegno in bi vsak korak čutili kot »cukanje«. Ker bi se hoteli izogniti motnji, bi korak verjetno začeli spreminjati. Nekateri lahko to brez težav prenašajo in motnja se nikoli ne izrazi v obliki večje spremembe, drugim pa lahko povzroča velike težave in kronično bolečino.

Kastracija je na videz še enostavnejši poseg kakor sterilizacija, vendar pa so posledice tudi tukaj lahko podobne. Obstaja celo raziskava, ki opisuje povezavo med šepanjem in kastracijskimi zaraslinami pri žrebcih. Šepanje je z odstranitvijo zaraslin prenehalo.

Spolni hormoni vplivajo na rast

Spolni hormoni, še posebej estrogen (tudi pri samcih), imajo v času pubertete pomembno vlogo pri rasti in razvoju telesa, saj uravnavajo rast kosti ter vplivajo na zaraščanje rastnih linij. Če povem bolj poenostavljeno: živali, ki so sterilizirane pred zaključkom pubertete, lahko rastejo dlje, s čimer se poveča tveganje za nepravilen razvoj kosti.

Glede na raziskave, sterilizacija in kastracija predvsem povečata možnosti za poškodbo kranialne križne vezi (CCL – cranial cruciate ligament tear) ter nekaterih displazij.

Sterilizirani in kastrirani psi so v povprečju dejansko večji od nekastriranih in nesteriliziranih vrstnikov, poveča se tudi možnost za izpah pogačice.

Obolenje ščitnice

Spolni hormoni so povezani z delovanjem ščitnice, zato ni čudno, da kastracija in sterilizacija povečata možnost za razvoj hipotiroidizma (pomanjkljivo delovanje ščitnice).

Rakasta obolenja

Čeprav naj bi po eni strani z zgodnjo sterilizacijo zmanjšali možnost za razvoj raka na mlečni žlezi, pa poseg po drugi strani za seboj potegne povečano tveganje za razvoj ostalih rakastih obolenj. Mednje med drugimi sodijo mastocitom, hemangiosarkom, limfosarkom, rak prostate, rak sečnega mehurja ter osteosarkom (kostni rak).

Gre za zelo agresivne oblike rakov z neugodno prognozo, po drugi strani pa ima rak mlečne žleze ob zgodnjem odkritju in zdravljenju bolj optimistično prognozo.

Spremembe v obnašanju

S sterilizacijo in kastracijo želimo vplivati tudi na vedenje psov, še posebej na agresivno in markirno vedenje samcev. Vendar pa ima poseg tudi drugo plat medalje. Izkazalo se je, da so motnje v vedenju celo pogostejše pri psih, na katerih je bil opravljen poseg: predvsem se pogosteje pojavljata plašnost (tudi streloplahost) in agresija.

Ostali učinki

Zgodnja kastracija pri samcih vpliva na razvoj kosti penisa, ki tako ostane popolnoma juvenilen.

Pogosteje se pojavlja inkontinenca, ki lahko nastopi že takoj po posegu, lahko pa se pojavi v poznejših letih.

Sterilizirane samice imajo večjo možnost za nastanek akutnega pankreatitisa. Zanimivo pa je tudi, da so sterilizirane in kastrirane živali bolj podvržene neželenim reakcijam na vakcinacije.

Kaj torej ukreniti, kakšne so možnosti?

Iz raziskav je razvidno, da prezgodnja sterilizacija in kastracija pri psih lahko za seboj potegne kar nekaj neželenih posledic in da je, v primeru da se odločimo za poseg, slednjega bolje opraviti vsaj, ko sta rast in razvoj kosti že zaključena. V povprečju se to zgodi okoli prvega leta starosti, pri nekaterih psih lahko tudi nekoliko kasneje.

Žal ni nujno, da bomo tako zmanjšali možnost za pojav omenjenih rakastih obolenj, vsekakor pa bomo telesu omogočili, da se vsaj popolnoma razvije in tako morda morebitno obolenje »prestavili« na kasneje.

Pomemben je celosten pogled na telo

Pri naših odločitvah moramo upoštevati, da telo deluje kot celota in se zavedati, da smo mi in živali izredno kompleksni. Takšne so lahko tudi bolezni, zato ni nujno, da se bomo s sterilizacijo in kastracijo izognili bolezni, kakor tudi ni nujno da bolezni ne bo, če posega ne bomo opravili.

Nekatere psice in samci imajo hormonske motnje, kljub temu da poseg ni bil opravljen, pojavljajo se težave med ciklusom (izguba energije, depresija), ciklus lahko izostane ali pa je prepogost. Vse to prav tako lahko privede v različna težja obolenja, vendar je bolje, če se reševanja motnje lotimo s celostnim pogledom na telo ter upoštevamo tako prehrano, gibanje, psihično stanje in ostale bolezni, ki so morda sprožile to težavo, kakor pa da enostavno odstranimo organ, ki ne deluje optimalno.

Na ta način prepogosto bolezen le za nekaj časa potlačimo, dokler ne izbruhne v vsej svoji veličini, ki lahko ni več tako enostavno ozdravljiva.

Upoštevanje širše problematike

Moja psička je iz zavetišča in je sterilizirana. Popolnoma mi je jasno, da zavetišča vsakodnevno sprejemajo preštevilne živali, ki so bile najdene v hudih razmerah, zato ne morejo sprejeti tveganja, da bi ob nesterilizaciji ali nekastraciji prišlo do še večjega števila brezdomnih živali.

Pogosto nimajo časa niti sredstev, da bi skrbno preverili vsakega lastnika, pa tudi vsak lastnik nima dovolj izkušenj, da bi znal preprečiti razplod ali skrbeti za mladiče. Odločitev zavetišč popolnoma spoštujem, kakor tudi spoštujem odločitev lastnikov, ki čutijo, da ne bodo zmožni skrbeti za psičko ali samčka v času gonitve in se zato raje odločijo za poseg.

Enako gledam tudi na sterilizacijo mačk. Mačke imajo zelo pogost ciklus in težko bi bilo preprečiti njihov razplod, brez da bi jim popolnoma odvzeli svobodo, ki pa je mačkam še kako pomembna. Bolje je, da imajo mačke urejene razmere in svojega lastnika, kakor pa da samo zavoljo neopravljene sterilizacije na ulicah srečujemo vedno več shiranih in bolnih živali, ki nimajo skrbnika. Pomembno je le, da se s posegom ne prehiteva (kar svetuje tudi vedno več veterinarjev).

Na prvem mestu naj bo dobrobit živali

Pri odločitvi o sterilizaciji in kastraciji (kot tudi o vsakem drugem posegu) je torej na prvem mestu vedno dobrobit živali in velika skrbnost vsakega skrbnika, saj bomo lahko le tako zagotovili lepšo prihodnost naših zvestih ljubljenčkov. Ne pozabite tudi na to, da se v primeru različnih motenj v gibljivosti in znakov bolečin med gibanjem tudi v povezavi z opravljenim posegom, lahko obrnete na energijsko osteopatijo. Osteopatija je v veliko pomoč tudi kadar gre za posledice zaraslin, napetih mišic ter sprememb drže, ki so povezane z operativnimi posegi.

Viri:

Bordoni B., Zanier E. Skin, fascias, and scars: symptoms and systemic connections. Journal of Multidisciplinary Healthcare. 2014; 7: 11-24.

Echte A. F. Lamenes of horses caused by adhesions of the spermatic cord-a delayed complication of castration. Pferde Heilkunde. 2006; 22(4): 445 – 448.

Grumbach M. M. Estrogen, bone, growth and sex: a sea change in conventional wisdom. J Pediatr Endocrinol Metab. 2000; 13(6): 1439 – 1455.

Hart L. B. in sod. Long-Term Health Effects of Neutering Dogs: Comparison of Labrador Retrievers with Golden Retrievers. PLOS ONE. 9 (7): e102241.

Hart L. B. in spd. Neutering of German Shepherd Dogs: associated joint disorders, cancers and urinary incontinence. Veterinary Medicine and Science. 2016; 2: 191 – 199.

Kavic S. M., Kavic S. M. Adhesions and Ahesiolysis: The role of Laparoscopy. JSLS. 2002; 6 (9): 99 – 199.

MayKay R. C. J. Post-surgical adhesions in the abdomen of the dog. New Zealand veterinary Journal. 1961; 9 (1): 18- 19.

Panciera D. L. Hypothyroidism in dogs: 66 cases (1987 – 1992). J Am Vet Med Assoc. 1994. 204 (5): 761 – 767.

Zink C. M. in sod. Evaluation of the risk and age of onset of cancer and behavioral disorders in gonadectomized Vizlsas. JAVMA. 2014; 3(1): 309-319.

Zink C. Spay – Neuter Considerations to maksimize Health. Integrative veterinary Journal. 2017.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Špela Suhač, dr. vet. med
Sledi Špela Suhač, dr. vet. med:

Veterinarka in energijska osteopatinja

Kot veterinarka sem svoje delo posvetila nekoliko drugačni tehniki zdravljenja, ukvarjam se energijsko osteopatijo, vključena pa sem tudi v izobraževanje za pridobitev mednarodne licence iz veterinarske homeopatije. Moja spletna stran: energijska-osteopatija.si. Kontakt: [email protected]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.