» » Prehranski dodatki in rak: ali res obstajajo čudežne rešitve?

Prehranski dodatki in rak: ali res obstajajo čudežne rešitve?

Živimo v času, ko je na trgu na razpolago toliko čudežnih prehranskih in zeliščnih dodatkov, kot je vrst raka in še več. Sama poskušam slediti vsej ponudbi, vendar se neredko zgodi, da me kateri od lastnikov psa ali mačka preseneti z novo čudežno formulo, za katero še nisem slišala. Več glav več ve, ampak ob vsej poplavi je zmešnjava kaj hitro popolna. Kaj navsezadnje uporabiti, da bo res dobro delovalo pri našem kosmatem bolniku?

Najprej poskrbimo za zdravo črevesje

Pojdimo lepo po vrsti: v prejšnjem prispevku smo si pogledali, kako s prehranskega in čustvenega vidika kar se da najbolje poskrbeti za našega psa ali mačko. Šele ko poskrbimo za ta dva ključna temelja, se lahko začnemo ozirati za dodatki.

Vendar previdno: vsi dodatki se najpogosteje aplicirajo peroralno, kar pomeni, da jih vstavimo v gobček ali zmešamo s hrano oziroma vodo in tako morajo najprej prepotovati celotna prebavila, da pridejo do mesta, kjer lahko preidejo skozi steno črevesja in vstopijo v kri. To pa je tista kritična točka, ki odreja, ali bosta naš pes oziroma mačka sploh imela kakšno korist od zaužitega prehranskega dodatka. Črevesna sluznica mora namreč biti dobro delujoča, da lahko posrka koristne snovi, da potem vstopijo v organizem. Črevesna sluznica sodobnih ljudi in živali, ki sobivajo z nami, pa je žal vse prej kot dobro delujoča.

Zaradi slabe prehrane, stresa, aditivov v živilih in številnih zdravil je najprej na udaru črevesna sluznica. Namesto da bi skrbeli za koristne bakterije, ki tu prebivajo in predstavljajo zelo pomemben del zdravja, jim škodujemo. Na tak način hranimo in dajemo mesto za razrast slabih bakterij, ki se jim pridružijo še gliste in glivice, prebava se upočasni in na stenah črevesja nastajajo obloge, prihaja do vnetnih žarišč, ki še dodatno oslabijo že tako prizadeto črevesno steno. Površina za vsrkavanje koristnih snovi se drastično zmanjša in večina dobrih snovi se preprosto odpelje mimo in izloči z blatom.

Mogoče se na prvi pogled zdi kot znanstvena fantastika, vendar je to žal črna realnost. Več kot polovica vseh psov, ki sem jih obravnavala v svoji praksi, je imela znake porušene črevesne flore. Pri takšnih psih, začeti na slepo s prehranskimi dodatki nima smisla, ker ne bodo imeli nobene koristi od tega. Najprej moramo črevo očistiti vseh nezaželenih prebivalcev in jih naseliti s koristnimi. Tu nastopijo probiotiki in prebiotiki, ki so pogosto številka ena pri izbiri prehranskih dodatkov pri živalih z rakom.

Probiotiki in prebiotiki

Probiotki so koristne bakterije, ki prebivajo v črevesju, medtem ko so prebiotiki hrana za probiotike. Ko je sluznica črevesja enkrat očiščena, lahko nanjo naselimo koristne bakterije, ki se bodo še raje prijele, če jih nahranimo. Ker pa so prebiotiki v bistvu kompleksni sladkorji, z njimi hranimo tudi slabe bakterije in glivice. Prav zato je res nujno, da najprej počistimo črevo in se šele nato poslužimo takega prehranskega dodatka. Poleg tega vedno izberite kakovostne probiotike za živali in se ne poslužujte takšnih za ljudi, saj se črevesna flora ljudi namreč precej razlikuje od črevesne flore psov in mačk. Delno so sicer lahko koristni tudi probiotiki za ljudi, vendar je izkoristek precej slabši. Ko že govorimo o črevesju, ne moremo mimo še enega pomembnega prehranskega dodatka, prebavnih encimov.

Prebavni encimi

V sveži hrani (pa naj bo rastlinskega ali živalskega izvora) so takšni encimi naravno prisotni, zato tudi izraz živa hrana. Takšna hrana se brez težav prebavi na manjše molekule, ki se potem lahko vsrkajo preko črevesne stene. V procesirani hrani prebavnih encimov ni in jih mora organizem proizvesti sam oziroma odvzeti drugje. Prebava procesirane hrane gre tako na škodo organizma, poleg tega pa se pogosto ne prebavi popolnoma in koristne snovi se posledično ne morejo vsrkati. Dodajanje prebavnih encimov v hrano pripomore k izboljšanju prebave in večjemu vsrkavanju vitaminov ter mineralov, ki nato pozitivno prispevajo k delovanju sleherne celice organizma. Tako je bolje, da namesto dodajanja multivitaminskih in mineralnih mešanic raje poskrbite za naravno, svežo hrano in zdravo črevesje vašega kužka. Med vsemi vitamini in minerali pa je ena izjema, ki se je izkazala kot učinkovita pri številnih boleznih, med drugim tudi pri raku, in sicer vitamin C.

Vitamin C

Gre za antioksidant z bogato zgodovino v medicini; včasih pač ni bilo vseh bajnih zdravil, so pa imeli vitamin C. Bolnikom so visoke koncentracije vbrizgavali intravenozno, kar pomeni neposredno v kri. V zadnjem času se zopet odkriva pomembna vloga C vitamina: v bazah lahko najdemo na tisoče strokovnih študij, ki proučujejo njegov vpliv na rakave celice. Kako pa je s tem pri psih? Za razliko od ljudi, so psi zmožni sami proizvesti C vitamin in zato ne potrebujejo dodatnega vnosa s hrano, razen v primeru, ko so bolni in izčrpani, kjer se priporoča kot prehransko dopolnilo. Strokovnih študij na to temo žal ni ali pa so redke in dvoumne, obstajajo pa pričevanja mnogih lastnikov bolnih psov, ki so z dodatkom tega vitamina pomagali svojemu kosmatinčku nazaj k zdravju. Gre za vitamin, ki je topen v vodi, tako da se odvečne količine izločijo z urinom in ne more priti do predoziranja. Obstajajo sicer teorije, da lahko povzroči nastajanje peska v mehurju, zato v primeru, da je vaš kuža nagnjen k temu, priporočam redno spremljanje stanja urina.

Omega-3 maščobne kisline

Dotaknili se bomo še enega prehranskega dodatka in sicer omega-3 maščobnih kislin, ki je v znanstvenih krogih eno izmed najbolj raziskanih hranil. Največ študij je sicer v povezavi s problemi s kožo, sklepi in krvožiljem, pojavljajo pa se tudi posamezne študije, ki proučujejo njihov vpliv na rakave celice. Iz medijev pogosto slišimo o protivnetnem delovanju omega-3 maščobnih kislin in to prehransko dopolnilo je v zadnjem času postalo precej popularno kot preventivno sredstvo za ohranjanje zdravja. Sama menim, da je kot prehransko dopolnilo pri zdravih kužkih popolnoma nepotrebno, če skrbimo za uravnoteženo prehrano, še več, lahko je celo škodljivo. Na trgu je namreč izbira pestra, vendar je večina ponudbe žal slabe kakovosti. Poleg tega so olja zelo občutljiva in lahko hitro oksidirajo ter kot takšna povzročijo v organizmu poškodbe s strani nastalih prostih radikalov. Raje izberimo sveža domača jajčka iz ekološke reje vsak drugi dan in obrok sardin trikrat na teden. Ob uravnoteženi prehrani bo mera omega-3 maščobnih kislin polna.

Ne pozabite na podporo imunskemu sistemu!

Pri raku je pomembna podpora imunskega sistema. Celice imunskega sistema so namreč tiste, ki se lahko borijo proti tumorskim celicam in zato potrebujejo vso potrebno podporo. Če verjamete ali ne, tumorske celice v živih organizmih neprestano nastajajo, vendar dokler je imunski sistem zdrav in močan, vse kar je tumorskega sproti odkrije in počisti. Skrb za dobro delujoči imunski sistem je zato ključna in tu lahko priskočita na pomoč dve močni zadevi iz narave. Najprej si poglejmo vsem dobro poznano konopljo, in sicer industrijsko in indijsko.

Industrijska in indijska konoplja

Industrijsko so naši predniki zelo dobro poznali, saj so jo množično gojili in uporabljali v številne namene. Potem pa je z vedno bolj razširjeno (zlo)rabo indijske konoplje oziroma marihuane, ki »zadane«, na črno listo prišla tudi povsem nedolžna industrijska konoplja. Z odkrivanjem vedno novih zdravilnih učinkov, ki jih obe rastlini nudita, pa sta spet postali zanimivi. Tisto kar ju dela privlačni je več kot 60 vrst fitokanabinoidov, ki jih vsebujeta. Med njimi sta najbolj raziskana zloglasni THC (tetrahidrokanabinol) in CBD (kanabidiol). Oba uravnavata delovanje imunskega sistema, v kombinaciji pa delujeta tudi na tumorske celice.

Medicinske gobe

Drugo močno orožje narave v boju proti raku so medicinske gobe. Te so v tradicionalni kitajski medicini v uporabi že dve tisočletji, v zadnjem času pa njihove zdravilne učinke počasi odkriva tudi zahodni svet. Beta-glukani in proteoglikani sta dve izmed najpomembnejših biološko aktivnih sestavin medicinskih gob. V organizmu sesalcev namreč ti dve učinkovini delujeta tako, da optimalno podpirata delovanje imunskega sistema. Medicinske gobe vsebujejo tudi številna hranila, prehranske vlaknine in prebavne encime, ki pripomorejo k dobri prebavi in zdravemu črevesju. Za povrh pa je v njih prisoten še eden najmočnejših poznanih antioksidantov, ergotionin.

Vendar katero gobo uporabiti glede na to, koliko različnih ponujajo na trgu? So boljše šitake, reishi ali mogoče čaga? Pri tem je vsak kuža zgodba zase,zato vedno testiram z bioresonančnim aparatom, katera od gob mu koristi – če sploh katera.

Ni nujno, da je dobro vse, kar je zdravo!

Tako se spet vračamo k dejstvu, da ni vsak prehranski dodatek koristen za vsakega psa. Prednost bioresonance je tako tudi v tem, da se vse prehranske dodatke in njihove kombinacije lahko testira in se psu ničesar ne daje na pamet, samo zato, ker je zdravo in dobro. Stanje organizma kužka je tisto, ki pove, kateri prehranski dodatek v določenem trenutku lahko optimalno sprejme. Če ga upoštevamo, s skrbno izbiro v danem trenutku lahko naredimo največ za svojega psa.

VIRI
Feeney MJ, Dwyer J, Hasler-Lewis CM, in sod. Mushroom and health summit proceedings. J Nutr 2014; 144(7): 1128S-1136S.
Schmitz S, Suchodolski J. Understanding the canine intestinal microbiota and ist modifications by pro-, pre- and synbiotics – what is the evidence? Vet Med Sci 2016; 2: 71-94.
Štukelj R.Velika vrnitev konoplje; revija Medicina in ljudje, februar 2015: 57-8.
Yoshida S, Shime H, Funami K, in sod. The anti-oxidant ergothioneine augments the immunomodulatory function of TLR agonists by direct actions on macrophages. PLoS One 2017; 12(1): e0169360.
Vitamin C cancer treatment
Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.
Sledi dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.:

Veterinarka, bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka

Mojca je veterinarka z doktoratom znanosti iz področja onkologije, ki ji raziskovalna žilica nikoli ne da miru in vsaki stvari hoče priti do konca. Je velika zagovornica naravnih oblik zdravljenja in prehranjevanja. Deluje kot bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka za živali, vključena je tudi v izobraževanje za veterinarje homeopate. Spletna stran: vitalizem.si Kontakt: vitalizem.mojca[at]gmail.com

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.