Na kaj pomislite, ko zaslišite imena, kot so Nestle, Mars, Colgate? Z leti so postali bolj kot ne sinonimi za (Nestle) kakav, (Mars) čokolado in (Colgate) zobno pasto. No, pa niso samo to: poleg številnih drugih znamk, ki si jih lastijo te megakorporacije (od čistil do pripomočkov za osebno higieno, živil in drugih izdelkov), si med seboj predstavljajo tudi glavno konkurenco na področju hrane za pse in mačke: Royal Canin je glavni Marsov hit, Purina je Nestlejeva, medtem ko korporacija Colgate-Palmolive stoji za Hillsovimi produkti, če omenim samo nekatere glavne znamke in take, ki so nam poznane v Evropi. Na lestvici top 10 korporativnih proizvajalcev hrane za pse in mačke, ki obvladujejo svetovni trg, je še nekaj drugih korporacij in znamk, med katerimi je v Evropi večina (za enkrat) še nepoznanih, morda z izjemo Diamond pet foods. Ne poznate? Omenjena korporacija se podpisuje pod Taste of the wild brikete, v njihovem naboru pa imajo še nekaj drugih znamk, ki pa zaenkrat še niso prišle do nas.
10 najbolj dobičkonosnih proizvajalcev hrane za pse in mačke
Ne mešajmo denarja in ljubezni
Od leta 2014 na lestvici top 3 ni več Procter & Gamble (P&G), ki si je med tamponi, čistili, šamponi, plenicami itd. lastil tudi brikete Iams in Eukanubo – leta 2014 sta bili prodani Marsu. Eden izmed vodilnih lastnikov P&G-ja je prodajo pospremil z iskreno izjavo:
“Let’s be honest. Pet food hasn’t moved the needle for P&G” ali v prevodu: “Bodimo iskreni, hrana za hišne ljubljenčke ni bila niti malo donosna za P&G. (Reuters).
Toliko o ljubezni in skrbi za živali, ki jo prodajajo na embalaži 🙂 Dejstvo je, da se ljudje na vodilnih položajih zanimajo za številke, rast prodaje in odstotek tržnega deleža, ki ga lahko še prevzamejo, vse ostalo pa je samo strategija za povečanje prodaje ter povečanje tržnega deleža, ki si ga lahko še prisvojijo. Potem je čisto logično, zakaj se podpisuješ pod slabo in dobro hrano za pse: če je v tvojem interesu dobrobit živali, ne prodajaš tretjerazredne pasje hrane, a ne? A če ne bi tako premišljevali, si ne bi lastili tako velikega tržnega deleža, kot si ga: reci in piši, dobrih 20 % pripada Marsu in 20 % pripada Nestleju!
Mars: samo, da se prodaja
Mars si med drugim lasti tako Royal Canin kot Pedigree, za katera vemo, da si po kvaliteti stojita na dveh različnih polih. Royal Canin so recimo da bolj kvalitetni (čeprav mi gre to precej težko z jezika, ampak OK), Pedigree briketi pa spadajo v razred market kvalitete in jih prodajajo (tudi) na benzinskih črpalkah. To je za večino osveščenih pasjih lastnikov popolnoma nesprejemljivo in nenazadnje že ptički čivkajo, da je Pedigree hrana za pse najboljša napotnica za veterinarja, a kljub temu pa jo brez sramu prodajajo kot odlično hrano za pse! Naivno vprašanje bi bilo, kako lahko, če res delaš v interesu živali, hkrati prodajaš nekaj, kar je sestavljeno iz šestorazrednih sestavin kot popolno hrano za pse? Nekaj, kar je sestavljeno predvsem iz žit žnj kvalitete in simboličnega odstotka mesnih beljakovin?
Ampak, glej ga zlomka, tako slabi kot dobri, pa so podprti s strani veterinarjev in raziskovalcev: da, tudi Pedigree pripravlja recepture za brikete v sodelovanju s posebno institucijo, ki se ukvarja z nutricionizmom psov in mačk, The WALTHAM ® Centre for Pet Nutrition. Kup strokovnjakov, veterinarjev in ostalih specialistov, ki so obkroženi s 180 psi in 160 mačkami, se vsak dan ukvarjajo s tem, kako narediti brikete in konzerve še boljše, bolj popolne in okusne. Potemtakem nekaj že vedo, a ne?
No, in potem ugotoviš, da je Waltham, ta 50-letna veterinarsko-nutricionistična institucija v bistvu v lasti korporacije Mars Inc. 🙂 A je bob res potrebno reči bob?
Odgovor na zgornje vprašanje je zato popolnoma preprost: Pedigree in podobne znamke prodajajo zato, ker z njimi pokrijejo tisti del trga, tiste pasje lastnike, ki hrano za psa kupijo mimogrede, recimo ko gredo na benzinsko: njihova ciljna skupina je drugačna od tiste, ki kupuje kvalitetne brikete. In ker živimo v kapitalističnem in potrošniškem sistemu, je kupec kralj in treba je zadovoljiti vse njegove potrebe. Drugi ciljni skupini, torej takim, ki so bolj osveščeni ponudiš brikete, ki so bolj kvalitetne, prilagojene pasmi, starosti in drugim potrebam (Royal Canin), za tiste najbolj zahtevne in občutljive pse pa je na voljo posebna linija, Royal Canin Veterinary diet.
Vse je podprto s strani veterinarjev, dobro, slabo, poceni, drago. V osnovnem principu se gre samo za to, da z njima zaobjamejo dve različni ciljni skupini: tiste, ki hočejo poceni in kvalitetno hrano za pse (Pedigree) in tiste, ki dajo na pasjo hrano nekaj več (Royal Canin).
Včasih se sprašujem, zakaj veterinarji predstavljajo tako avtoriteto v povezavi z jamčenjem za kvaliteto pasje hrane. Zakaj se nam s trgovskih polic ne smejijo zdravniki, kot češ tej kosmiči in tej jogurt so podprti s strani zdravnikov, ker samo oni vedo, kaj je za vas najboljše! LOL! Ampak čisto zares, ste kdaj pomislili na to?
Tisti, ki pa bodo podvomili v brikete, jim bo Royal Canin (na podlagi kliničnih raziskav, seveda) hitro odgovoril: “What the dog actually values most is the same food, in the same bowl, at the same location, at the same time every day.“ Ali, po domače: pes najbolj ceni to, da dobi vsak dan, ob isti uri, v isti skledi isto hrano. To misel so objavili nikjer drugje kot v knjigi The Royal Canin Dog Encyclopedia, ki so jo izdali zato, da imajo še dodaten podporni steber.
Mislim – a čisto zares verjamete temu in brez kančka dvoma s popolnim zavedanjem zakonov narave? Recimo, če bi pes lovil: bi se odpravil na lov vsak dan, ob isti uri in bi lovil samo in izključno divje peteline? Res je, psi ne živijo več v naravi, ampak v plastičnem kubusu tudi ne.
Hills: ko se spremenijo trendi potrošnikov, se spremenijo tudi recepture
Hills (Palmolive-Colgate) se ponaša z gardo 200-ih veterinarjev, ki oblikujejo recepte in popolne formule za pasjo hrano, ampak preprosta matematika pove, da tako kot ostali samo sledijo trendom: ko je piščanec začel izgubljati bitko kot najbolj priljubljen vir proteina, so, zato da so se obdržali na trgu, tudi oni preoblikovali recepture briket in konzerv in začeli uporabljati tudi druge „bolj kvalitetne“ vire beljakovin (recimo ovco in jagnjetino). Saj veste, kako je bilo na začetku: v brikete je šlo večinoma to, kar je ostalo od mesno-predelovalne industrije za ljudi, torej ostanki od ostankov, potem pa so se trendi začeli obračat. Ker zdaj potrošniki zahtevamo premium human grade sestavine, jih jasno tudi dobimo kot prenovljene in še boljše recepture briket in konzerv.
Nekaj let nazaj so se Hillsu zamajala tla pod nogami, saj je ob porastu manjših nekorporativnih proizvajalcev pasje hrane, ki so začeli igrati na strune naravnih briket in organskih sestavin, izgubil določen tržni delež: Hillsova linija Science Diet ni dosegla pričakovanega uspeha, saj se po njihovih trditvah potrošniki niso identificirali z „znanstvenim“ (Science) konceptom in naravno prehrano – če je nekaj znanstveno, ne more biti naravno (a vidite, spet se gre zgolj za prodajno zgodbo, strategijo, kako nagovoriti potrošnika). Rešitev? Obrnili so ploščo ter oblikovali linijo Prescription Diet, ki je apelirala predvsem na lastnike pretežkih psov, ki je po njihovih besedah dosegla in presegla vsa pričakovanja. Zakaj bi se ukvarjali s tem, da imamo predebele pse, ko pa lahko prodamo rešitev? Več gibanja in francoska manjžri dieta je pomagala še vsakemu psu in človeku z odvečno težo.
To kar potrošniki zahtevamo, to dobimo, ponudniki se zgolj prilagajajo, nedvomno pa je med nam neke vrste sinergija: eni brez drugih pač ne bi obstajali.
Nestle
Potem je tukaj še Nestle, ki ga pri nas poznamo predvsem kot Purino, Purino ONE in PRO plan, od hrane za mačke pa kot Felix, Friskies in Gourmet. Podobno kot pri Marsu tudi oni bijejo isto bitko in poskušajo na svojo stran pridobiti tiste, ki si želijo poceni hrano za hišne ljubljenčke in tako, ki jo podpirajo veterinarji (PRO plan Veterinary Diets).
In to je samo nekaj največjih, ki so nam poznani in tako ali drugače držijo v rokah večino niti. Njim sledi še četa majhnih in „neodvisnih“ proizvajalcev (a še vedno z nekaj 100 zaposlenimi in milijonskim letnim dobičkom, to niso ravno majhna družinska podjetja, ki brikete proizvajajo v kleti) in se borijo za svoj prostor pod soncem (beri: tržni delež) ter pihajo na dušo z besedami, ki si jih potrošniki želimo slišati: naravno, organsko, biološko primerno, sestavine primerne za človeško prehrano – klinično dokazano in podprto s strani veterinarjev. Besede, ki so postale mantra, a jih je treba jemati z rezervo, sicer se iz 100-letne zgodovine industrije hrane za pse in mačke nismo naučili popolnoma nič. Saj veste, tudi Chappi je nekoč veljal za TOP pasjo hrano in prodajalec je nenazadnje samo prodajalec 🙂
Vsak od nas predstavlja svoj delček mozaika.
Res je, če ne bomo več kupovali Royal Canina, Hillsa, Purine in sorodnih znamk, ne bodo omenjene korporacije nič manj zaslužile, se bo pa naša sprememba v razmišljanju ter načinu delovanja gotovo poznala lokalnemu mesarju, pri katerem bomo redno začeli kupovati meso (pa še pes bo imel v skledi pravo hrano). Velika zmaga malih ljudi!
Viri:
petfoodindustry.com
P&G selling pet food brands to Mars for $2.9 billion
Hill’s Science Diet pet food losing market share
WALTHAM
mars.com
nestle.com
pedigree.com
Colgate-Palmolive (Wiki)
Dog Encyclopedia (Royal Canin)
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor