Ljudje smo v zadnjem času postali tako leni, da se nam še na Google ne da več, ker praktično vse dobimo že na Facebooku. Tudi odlične zdravstvene nasvete za naše pse, sploh ko ne vemo točno, kaj mu je. Včasih se zdi, da je bistveno lažje in hitreje objaviti fotko z opisom težave v kateri izmed »pasjih« skupin, kot pa poklicati veterinarja. Veterinar bo najverjetneje rekel, da naj psa pripeljemo na pregled, na Facebooku pa dobimo popolnoma brezplačen odgovor in to takoj!
O tem ne bi pisala, če se ne bi sama srečevala s podobnimi sporočili, ki se povečajo zlasti v poletnem času, ko ljudje s svojimi psi počitnikujejo v tujini, kjer se psom zgodi marsikaj. Tako dobivam na e-naslov in Facebook prekrasne fotke zabuhlih smrčkov, razcefranih blazinic, kožnih ekcemov in drugih fotografij, za katere sploh ne vem, katere dele telesa predstavljajo, vsa so pospremljena z istim vprašanjem: kaj (od naravnega) bo pomagalo??? Nujno prosim mi odgovorite. Moj odgovor je v večini primerov enak: najbolj naravna stvar, s katero lahko psu pomagate, je veterinar.
Po diagnozo na Facebook
Ne vem, kaj me včasih bolj zgrozi: ali to, po kakšne nasvete pasji in mačji skrbniki prihajajo na Facebook, ali to, kakšne nasvete delijo člani v teh skupinah. Včasih imam res občutek, da so stvari ušle krepko izpod nadzora; recimo gospa sprašuje, kaj naj naredi, ker ji je maček padel z balkona, druga ji odgovori, da se je njej zgodilo isto in da se je maček zlizal. Krasno – imela je srečo. Pri takih padcih in poškodbah žival navzven morda ne zgleda poškodovana, lahko pa ima notranje krvavitve in se ji ne piše dobro.
Ampak, boste rekli, to so mačke. Za pse je drugače. Klinc! Pes se je zastrupil, kaj naj naredim? Pes ne more več premikat zadnjih nog, kaj je lahko to? Pes ima na trebuhu bulo, že pol leta se izceja … mislite, da bi morali k veterinarju? In tako dalje v neskončnost, seveda ne samo za tako ekstremne situacije temveč tudi take, ki na prvi pogled delujejo blažje oblike; pes se praska, kaj naj naredim?, katere kožne težave so to (+ fotka), je to alrergija ali so glivice?!
In če je po eni strani lahko problematično že samo iskanje diagnoz na Facebooku, je, če mene vprašate, še toliko bolj sporno komentiranje posameznih zdravstvenih stanj, sploh takih, ki v prvi vrsti potrebujejo … no, diagnozo. Ker kdo bo odgovarjal v primeru, če gre kaj narobe? Pa ne samo to – včasih bi se ob pravočasnem obisku veterinarja lahko tudi izognili dragim in dlje trajajočim terapijam; mogoče bi bilo včasih spiranje s Plivaseptom res dovolj, a ko zadeva napreduje do te mere, da vam res ne preostane nič drugega kot obisk pri veterinarju, so antibiotiki morda res edina rešitev.
Trenutno smo priča splošnemu nezaupanju stroki, veterina temu očitno ni izvzeta. V tujini so celo skovali besedno zvezo vets vs. net, ki jasno ponazarja problem sodobnega časa: tudi ko gre za zdravje žvali, ljudje prej zaupamo Googlu in Facebooku kot veterinarju. Če s svojim veterinarjem niste zadovoljni, ga menjajte. Če menite, da se moti, pojdite po 2. mnenje > k drugemu veterinarju, s pasjim zdravjem pa se nikakor ne igrajte na Facebooku!
Kdaj je torej treba nemudoma k veterinarju?
- Zastrupitve in tujki, davljenje
- Vročinski udar
- Hudi padci, poškodbe, zlomi, ugrizi
- Različne krvavitve, sploh nepojasnjene, odprte in globoke rane …
- Zlomi, nenadne paralize …
- Včasih tudi zaradi pika čebele (če je pes nanj alergičen)
- Nezavest, nevrološke motnje, tresavica, omedlevaje …
- Hude in očitne bolečine
In prav gotovo še ob kateri drug situaciji, ki nakazuje življenjsko ogroženost.
Kdaj pa je fino it čim prej k veterinarju?
Vedno, ko opazite, da z vašim psom ni vse v najlepšem redu. Res pa je, da lahko določene zadeve počakajo kakšen dan ali dva (npr. lizanje tačk), druge pa ne (driska pri mladičih ali starejših psih, ki traja več kot 24 ur). Potem pa veselo objavljat fotke na FB.
Z izmenjavo izkušenj ni popolnoma nič narobe
Skratka, Facebook ni prostor, kjer bi iskali rešitve za zdravstvene težave vašega psa, Google pa tudi ni kaj dosti boljši, sploh če ne znate ločiti med relevantnimi spletnimi stranmi in viri ter med clickbaiterskim sranjem.
Normalno je, da si pasji skrbniki med seboj izmenjujemo izkušnje in res je, da nam socialna omrežja lahko pri tem veliko pomagajo, saj se lažje združujemo neposredno po interesih. Ampak izmenjava izkušenj na podlagi postavljene diagnoze je nekaj popolnoma drugega kot pridobivanje diagnoze; ker vsako praskanje še ne pomeni alergije in vsaka črna pikica na koži še ne pomeni glivic. Otresanje z glavo ne pomeni nujno nevroloških motenj, ampak tujek v ušesu in pretirano lizanje tačk je lahko posledica zaritega klasa, tudi če si je pes od Marije čisto enako lizal tace in so potem ugotovili, da je alergičen na piščanca.
Sicer pa – kdo bi vedel, morda naslednjič stopite prav v ordinacijo dr. Pušlarja 😉
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor