» » Zakaj teorija dominance ne drži?

Zakaj teorija dominance ne drži?

Objavljeno v Ostalo | 0

Veliko svojega časa posvetim vzgoji in šolanju psov, še več pa popravljanju napak, ki so bile  v omenjenih procesih storjene. In kaj so glavni vzroki napak? To, da leta 2018, ko bi morala biti zavest skrbnikov in inštruktorjev svetlobna leta daleč stran od teorije dominance, mnogi še vedno prisegajo na vodje krdela, grobo vzgojo in boleče pripomočke, pri vsem tem pa se pijano naslanjajo na »teorijo dominance«.

Kaj sploh je teorija dominance?

Teorija dominance je teorija o tem, da lahko vedenje psov in volkov vzporejamo in celo enačimo, dokazana pa je bila s študijo, ki je bila narejena na nereprezentativnem vzorcu. Vedenje volkov so preučevali v ujetništvu, kjer volkovi niso imeli možnosti svobodnega gibanja, hrano jim je zagotavljal človek, trop pa svoje strukture ni mogel niti dobro razviti, ker je bilo življenjsko območje premajhno.

Tako je iz za volkove povsem nenaravnih razmer, izšla teorija, da imajo volkovi strogo hierarhijo, ki jo alfa osebki (vodje krdela) utrjujejo in branijo na vse možne načine, s strogimi pravili in v primeru nespoštovanja podrejenih, tudi z ustrahovanjem, grobostjo in v najslabšem primeru z povzročanjem bolečine in prelivanjem krvi.

Teorija se je »zrinila« prav v vse kotičke pasjega življenja in jim strogo odreja, kje lahko spijo, kdaj in kaj lahko jedo, kje lahko hodijo in celo kakšna mora biti njihova telesna drža ob prisotnosti vodja krdela.

Prenos tega »kompleksnega znanja« na inštruktorje, šepetalce psom, sprehajalce v krdelih in prek njih na vodnike – kasnejše vodje krdela, je bil nadvse preprost, saj so te metode enostavne, ne potrebujejo veliko potrpljenja in truda ter zelo hitro prinašajo rezultate.

Vodniki so v želji zagotavljanja svojim psom najboljšega, kar zmorejo, cveteli ob spoznanju, da so psi potrebovali samo svoje mesto v hierarhiji, disciplino in trdo roko, nenazadnje pa so se vodnki končno lahko dokazali in izkazali v vlogi vodje krdela.

Morda se komu zadeva sliši popolnoma v redu, ampak …

  • Volkovi v naravi živijo v »krdelih«, ki pa niso neke naključne skupine, temveč družine, ki dobro funkcionirajo. Zakaj si upam to trditi? Če bi med njimi prihajalo do trenj, take skupine sploh ne bi obstajale, saj je njihov glavni cilj preživetje. Preživetje pa si lahko zagotavljajo samo z usklajenim lovom ter skrajno mejo nekonfliktnosti med seboj. Krdelo sestavljata samica in samec ter njihovi mladiči, ki vedo kje je njihovo mesto – starša jim to pokažeta in dokažeta s svojim znanjem, izkušnjami in uspešnostjo pri lovu, izogibanju nevarnostim in njihovi vzgoji, ne pa z dokazovanjem in potrjevanjem svojega ega, z grobimi obračanji na hrbet, stresanji, grizenji, itd.
  • Psi sploh niso volkovi. Genetske analize so pokazale, da je največ, kar imata pes in volk danes skupnega, njun skupni prednik, ki je na našem koncu sveta prebival pred 30.000 leti. V teh 30.000 letih pa so volkovi ostali ali postali še bolj neodvisni od nas, izogibajo se stiku z nami in si hrano zagotavljajo sami (z lovom). Za svoje preživetje ne potrebujejo nas in od nas niso odvisni, razen posredno, če jim človek odvzame prevelik delež njihovega plena iz narave.

Psi pa so že v začetni fazi udomačevanja pokazali večjo mero oportunizma, lažje jim je bilo preživeti z zadrževanjem v bližini človeka in se hraniti z njihovim ostanki, odnos s človekom je bil za njih manj ogrožujoč in sobivanje se jim je »izplačalo«.

Ali potemtakem dominanca sploh ne obstaja?

Dominanca obstaja in je prisotna v vsakem odnosu, vendar je dobila z leti zelo negativen prizvok, po drugi strani pa je postala opravičilo za mnoga groba ravnanja z živalmi. Za »dominanco« s strani psov imajo mnogi ničelno toleranco, sami pa lahko prestopijo prav vse meje pasjega potrpljenja in svobode.

Za dominantne pse so pogosto označeni tisti psi, ki so prisiljeni v agresijo iz samoobrambe, ker se jim poizkusi nenasilne komunikacije (t.i. miritveni znaki/ signali), zaradi neosveščenih lastnikov izkažejo za neuspešne. Ozadje take agresivnosti je strah in frustracija in ne dominanca ter želja po prevladi.

Ključ do uspešnega sobivanja (prijetnega in zdravega za psa in njegovega vodnika) je v dobremu poznavanju pasje govorice (vir naj bo ustrezna strokovna literatura ter verodostojni avtorji in ne Youtube videi z naslovi v stilu »Top 10 guilty dogs«), v medsebojnem spoštovanju, razumevanju, jasnih ter enotnih pravilih. Nenazadnje pa tudi v našem zavedanju, da je vsak pes svet zase in s tem posledično moramo biti pripravljeni tudi na prilagajanju naših pričakovanj.

Pri vsem tem bi se morali zelo truditi, da izključimo svoj ego in nagnjenje k temu, da si živa bitja prilastimo in od njih pričakujemo, da se popolnoma »podredijo« in izklopijo svoje naravne potrebe in zahteve.

Viri in nadaljnje branje
journals.plos.org
Dogs are not domesicated wolves
Origin of the domestic dog (wiki)
Dominance mythologies (Suzanne Hetts)
Dogs dominance (Whats a person to do)
Dog behavior dominance reality or myth
The truth about dominance
drsophiayin.com
whole-dog-journal.com
Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Manca Černigoj
Sledi Manca Černigoj:

Manca je inštruktorica in velika zagovornica različnih alternativnih pristopov šolanja in vzgoje psov, z bogatim naborom izobraževanj pri nas in v tujini. Srečuje se s številnimi prestrašenimi psi, ki jim poskuša pomagati – a ne s trdo roko in disciplino, temveč s posvečenim časom in potrpljenjem. Njena najboljša učiteljica je njena psička Lia, pri kateri je na lastni koži ugotovila, da bolj kot je pes v sebi nesiguren in neuravnovešen, manj rezultatov prinašajo klasične metode šolanja.

Komentiraj