Domov » Ostalo » Je moj pes trmast ali preprosto ne zmore?

Je moj pes trmast ali preprosto ne zmore?

Objavljeno v Ostalo

Se vam je kdaj zgodilo, da ste od psa zahtevali nekaj čisto preprostega, on pa tega ni želel izpolniti? Doma vse zna, na tečaju tega pa noče pokazati? Od psa zahtevate nekaj, kar ste naredili pred tem že 100-krat, on pa nikakor noče izpolniti povelja? Nekateri od vas temu gotovo prikimavate, v takih primerih se v glavi lastnikov ter opazovalcem pogosto poraja misel: »Joj, ta je pa res trmast/dominanten/len/neumen!«

Kako se soočamo s to težavo, je od lastnika do lastnika zelo različno. Bomo pa od marsikoga dobili nasvet, da naj psu ne popuščamo, saj mora povelje izpolniti za vsako ceno. Ampak: kaj pa, če pes ni trmast? Kaj pa, če obstaja kakšen drug razlog za tako vedenje?

Ključni pogoji za dober trening s psom

Poglejmo nekaj ključnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da pes naše povelje izpolni (zanemarimo vse pristaše trdih metod, kjer pes naredi vse, ker ga je najbolj na svetu strah posledic):

Najprej poskrbimo za fiziološke potrebe; pes naj bo sprehojen, ne pa preveč utrujen, omogočimo mu tudi, da v miru opravi potrebo. Hrana je pomemben motivator, zato psa ne hranimo tik pred treningom, a zavedajmo pa se, da pri nekaterih psih dosežemo popolnoma obraten učinek tudi, ko so preveč lačni, saj se niso sposobni osredotočiti na nič drugega kot hrano. Menim, da sta obe skrajnosti za proces učenja slabi; treningi naj bodo zanimivi in kratki, zaključimo, ko nam gre dobro, ne pa takrat, ko je pes naveličan in mi pa sfrustrirani.

Pes naše povelje izpolni, če ve kaj od njega zahtevamo. To pomeni, da moramo vajo ali povelje dovolj dobro predstaviti, mu jasno dati vedeti, s katerim vedenjem je določeno (besedno ali znakovno) povelje povezano in to utrditi tudi v različnih okoljih. Kjer več ljudi skrbi za enega psa, bodimo še posebej pozorni, da vsi uporabljamo enaka povelja. Če bomo z enakim poveljem poimenovali različna vedenja, bomo psa zmedli in bo pač obupal nad nami, ker nam itak nikoli ni nič prav. Pasja zaznava sveta se lahko v določenih pogledih zelo razlikuje od naše in to kar se nam zdi enostavna zadeva, je lahko za psa nekaj zelo težkega.

Pes povelje izpolni, če je zanj dovolj motiviran, po domače povedano, ko se mu splača. Da se bo pes usedel doma na toplem preden dobi večerjo, je veliko bolj verjetno, kot da se bo usedel zunaj, na nekaj stopinjah minusa, na ledenem asfaltu samo zato, ker mi to zahtevamo. Temu primerno moramo tudi prilagoditi nagrajevanje in to imeti v mislih preden poveljujemo. Ko govorimo o motivaciji, moramo vedeti še, kakšni treningi so za psa prijetni – takšni, da si jih bo želel še in komaj čakal nadaljevanje.

Kaj pa po treningu? Raziskave vedno bolj nakazujejo, da ima aktivnost po treningu velik vpliv na to, kaj si pes zapomni in vtisnjenje v spomin je boljše, če se s psom po treningu igramo in mu omogočimo kratek sprehod. Po posebno intenzivnih treningih, ne pozabimo na postopno ohlajanje, s čimer zmanjšamo možnost poškodb in bolečine v mišicah.

Kaj pa, če se vzrok za neposlušnost psa skriva drugje?

Največkrat spregledani in zanemarjeni razlogi, pa so tisti notranji. Pes povelje izpolni, če se počuti v redu, ga ni strah, ga nič ne boli in predvsem, ko so njegovi možgani sposobni obdelati informacijo, ki jo vodnik posreduje. Psi nam na svoj način vedno sporočajo, kako se ob nas počutijo, vendar vodniki te znake težko prepoznamo ali pa jih napačno interpretiramo, sploh če imamo v glavi misel, da pes samo trmari, da bomo pred psom bili videti šibki, če mu popustimo in da tak pes v vsakem primeru odraža slabega vodnika. Osredotočimo se raje na miritvene znake, ki so v literaturi že zelo dobro opisani, pri odnosu z živalmi pa naj nas vodi empatija in zavedanje, da mogoče le ni vse tako površinsko.

Preden psa obtožimo lenobe, ker se npr. noče usesti, preverimo pri veterinarju, osteopatu ali fizioterapevtu, če morda nima zdravstvenih težav. Preden psa kaznujemo zaradi vstajanja med vajo »prostor« pomislimo, če je mogoče psa strah, je pri tej vaji doživel kaj neprijetnega, je mogoče zanj ležanje, medtem ko mimo švigajo avti, preveč ogrožajoče? Se splača pri tem vztrajati za vsako ceno? Raziskave kažejo, da ne; s povečevanjem frustracije slabo vplivamo na naš odnos s psom, njegovo zaupanje in željo po sodelovanju. Če pa ima pes občutek, da lahko izbira in ima možnost izhoda iz (slabe) situacije, se nivo stresa občutno zmanjša, s tem pa poveča učinkovitost treninga!

Pri notranjih razlogih pa ne smemo mimo reaktivnosti; to je vedno bolj pogosta težava psov in njihovih vodnikov, saj reaktiven pes na vsakodnevne dražljaje reagira pretirano. Reaktivnost ni muha enodnevnica, je dokazana s povišanimi vrednostmi hormonov (adrenalina in kortizola) v telesu, kar vpliva na možgane in ruši homeostatsko ravnotežje. Taki psi zaradi čustvene vznemirjenosti niso sposobni razmišljati racionalno, kar se odraža na njihovem vedenju. Reaktivnosti se ne da kar odpraviti s trdo roko in vsakodnevnim drilom, ker so taki psi večino časa v negativnem stresu (distresu) je njihova sposobnost učenja močno okrnjena, če ne celo zavrta. A o tem več ob kateri drugi priložnosti.

So se psi res začeli družiti z nami, da bi nas nadvladali?

Za konec naj napišem še misel, ki je bila prelomnica pri šolanju moje psičke; ne verjamem, da so psi v prazgodovini pokazali željo po udomačevanju, tisočletja hodili ob nas in postali nepogrešljivi pomagači, čuvaji in spremljevalci ljudi, samo zato da bi nas nadvladali, zdominirali ali trmarili. Naslednjič, ko se nam bo zazdelo, da pes nečesa noče se vprašajte: »Kaj pa če v bistvu ne zmore – fizično ali psihično?«

Viri in nadaljnje branje:
Is your dog stubborn or just uncomfortable?
Stubborn Dogs?
Reactive Dogs and Exercise
What is reactivity?
What Dogs Do After Training Affects How Much They Remember
Effects of 2 training methods on stress-related behaviors of the dog (Canis familiaris) and on the dogeowner relationship
Stres i utjecaj na ponašanje pasa
Beyond Clicking and Treating: The Power of Choice
Calming Signals – The Art of Survival
Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

Manca Černigoj
Sledi Manca Černigoj:
Manca je inštruktorica in velika zagovornica različnih alternativnih pristopov šolanja in vzgoje psov, z bogatim naborom izobraževanj pri nas in v tujini. Srečuje se s številnimi prestrašenimi psi, ki jim poskuša pomagati – a ne s trdo roko in disciplino, temveč s posvečenim časom in potrpljenjem. Njena najboljša učiteljica je njena psička Lia, pri kateri je na lastni koži ugotovila, da bolj kot je pes v sebi nesiguren in neuravnovešen, manj rezultatov prinašajo klasične metode šolanja.
Manca Černigoj
Latest posts from

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.