» » Pasji športi: od agilitya do dela z nosom

Pasji športi: od agilitya do dela z nosom

Objavljeno v Ostalo | 3

Pasji športi so trenutno vroča roba in izbira med različnimi dejavnostmi je ogromna! Tako kot ljudje tudi psi s pomočjo športa ohranjajo fizično in mentalno kondicijo. Zelo aktivni psi so idealni za športe, pri katerih je potrebna visoka zmogljivost, kakršna sta na primer agility in bikejoring, a tudi če imate manjšega, starejšega ali manj aktivnega psa, bosta z nekaj volje brez dvoma tudi vidva našla pravo vrsto rekreacije.

Preden psa vpišete na šport, ne bo odveč, če ga veterinar pregleda ter vas opozori na morebitne težave, ki se lahko pojavijo ob izbranem športnem udejstvovanju (recimo če ima pes genetske predispozicije za displazijo kolkov). Ko dobite zeleni karton, pa skupaj z vašim prijateljem izberita med bogatoponudbo športov.

V izogib poškodbam se pred vadbo oba dobro ogrejta, med vadbo pa dovolj pijta in predvsem v toplejših dneh prilagodita ure aktivnosti. Čeprav se večine teh aktivnosti lahko lotimo sami, je veliko bolj varno, če se vsaj po začetne informacije odpravite k nekomu, ki so mu pasji športi v malem prstu in se z njimi profesionalno ukvarja. Ta oseba nas bo znala usmeriti pri prvih športnih korakih, predvsem pa nas bo podučila kako, k stvari pristopiti pravilno in varno – poškodb nočemo!

Kateri pasji športi so trenutno najbolj in?

 Agility

Verjetno najbolj popularen pasji šport ta hip!  Agility je tekmovalni šport, ki vključuje skakanje čez ovire, tek skozi predore in “navigacijo” različnih poti – vse v točno določenem vrstnem redu in kakor hitro je le mogoče. Psa skozi vsak korak poti popelje vodnik in sicer s kretnjami rok in glasovnimi ukazi, pes pa sledi njegovim ključnim  elementom: gibanju, poziciji, očem, prsnemu košu, nogam, rokam in glasu. Agility je odlična oblika vadbe in mentalne stimulacije, zaradi česar je zelo primerna za pse z veliko energije, kakršni so borderski in avstralski ovčarji, v njej pa se lahko seveda preizkusijo tudi vsi ostali psi, ne glede na velikost in pasmo. Intenzivnost in težavnost tečajev sta lahko prilagojeni za pse s posebnimi potrebami ali zdravstvenimi težavami, vendar zlasti v primeru slednjih bodite še posebej previdni!

Če imate doma velik vrt, si lahko omislite nekaj osnovne opreme za agility in se s kužkom zabavata po svoje.

Frizbi

Frizbi ni samo igrača, temveč je lahko pravi pasji šport! Najbolj primerni za ukvarjanje s to obliko rekreacije naj bi bili psi, ki tehtajo do 25 kg, čeprav se za ta pasji šport odločijo tudi drugi skrbniki, ki imajo večje, a dovolj agilne pse.

Če želita biti pri frizbiju uspešna, je prvi korak dobesedno v vaših rokah – frizbi je treba vreči pravilno in dovolj daleč, pes pa ga mora nato seveda uloviti. Na začetku mečite disk nizko, v višini psa, tako kot bi vrgli žogo, nato nadaljujte s postopnim večanjem razdalje meta. Bodite pozorni, da disk mečete psu in ne vanj 🙂  Pomembno je, da psa najprej naučite osnovnih pravil igre in seveda prinašanja diska nazaj k vam, mogoče zato ta pasji šport še toliko bolj leži psom, ki jim je prinašaje v veselje. Pri tem je vredno omeniti, da ni dober kar katerikoli frizbi – najbolj primerni so mehki in prožni frizbijikot je recimo ta iz kavčuka.

Delo z nosom

Delo z nosom ali »nose work« je mlad pasji šport, ki so ga leta 2006 zasnovali trije trenerji psov iz Kalifornije. Za psa ta aktivnost pomeni vznemirjenje, mentalno zaposlitev in najboljši način za potešitev prvinskih nagonov.

Psi imajo kar 10.000-krat boljši vonj kot mi in pri tej vadbi morajo prav s pomočjo smrčka najti poseben vonj (nageljnovih žbic, breze ali janeža), skrit v zabojniku, sobi, vozilu ali zunaj in nanj opozoriti svojega vodnika. Čeprav sta pes in trener ekipa, je pes vedno vodja – navsezadnje je on tisti z natančnim vohom. Naloga skrbnika je predvsem v tem, da psu omogoča gibanje, ga vodi skozi prostor, razbira njegove znake in pomaga raziskati morebitna skrivališča, ki se nahajajo na višjih mestih in podobno. Zanašanje en na drugega izboljša komunikacijske sposobnosti obeh udeležencev, poleg tega pa se tudi krepi odnos med obema.

Na tekmovanjih je seveda težavnost iskanj velika, vonji so lahko postavljeni v majhnih posodah, na okenski polici, okvirju od vrat, pod pohištvom ali na vozilih. Šport je sicer primeren za pse vseh starosti, tako kot oblika preganjanja dolgčasa kot za tudi resnejše ukvarjanje z njim, izvajate ga lahko samostojno ali v skupinah.

Canicross

Canicross je je v bistvu tek skupaj s psom, med katerim sta pes in skrbnik privezana en na drugega. Človek je neke vrste “voznik”, ki psa vodi z glasovnimi ukazi; tek pa načeloma vodi pes, ki lahko teče ob tekaču ali pred njim. Canicross je odličen način, da se naučite usklajevati s svojim psom, pri tem pa oba ohranjata fit formo in kondicijo, od psa zahteva tudi mentalno pripravljenost, hkrati pa je odličen način za sproščanje odvečne energije.

Na začetku začnite z majhno razdaljo in hitrostjo, nato pa ju postopoma povečujte, tako se bo izboljšala tudi vaša kondicija 🙂 Psa naučite glasovnih ukazov za zavijanje levo, desno, tek naravnost, ignoriranje morebitnih mimoidočih psov in ovir, hitrejši tek, počasnejši tek in stanje ali sedenje na mestu.

Kar se tiče trase je najbolje, da tečeta po gozdnih cestah, parkih in podobnih neprometnih poteh, ki so navadno tudi mehkejše in zato prijaznejše tako vašim nogam kot njegovim tačkam. Pred začetkom treniranja pa je pomembna tudi izbira pravilne opreme – ta mora biti udobna za oba! Pes naj ima primerno oprsnico in nikakor ne ovratnice, tekač pa pas, sicer pa je pogosto na voljo posebna oprema za canicross – oprsnica za psa in pas za tekača.

Canicross je aktivnost, načeloma primerna za vse pse, ki imajo nekaj viška energije, so zdravi in primerne starosti (starejši od 12-18 mesecev). Nad njim so najbolj navdušeni skrbniki hiperaktivnih psov in canicross običajno zelo vzljubijo. Če niste prepričani, ali je ta pasji šport ustrezen za vašega psa, se pozanimajte pri nekomu, ki se s canicrossom profesionalno ukvarja, saj vam bodo tam lahko podali največ preverjenih informacij.

Bikejoring

Bikejoring je pasji šport, soroden canicrossu. Pri tej obliki rekreacije je pes ali skupina psov privezana na kolo; svojemu kolesarskemu lastniku torej služijo kot “vleka”. Gre seveda za šport, ki se načeloma izvaja v toplih mesecih, uporablja pa se tudi za usposabljanje vlečnih psov za sani.

Za to obliko rekreacije so primerni vsi psi, če so le dovolj veliki, najpogosteje pa srečamo polarne pasme, ptičarje in druge pse, ki uživajo v teku. Oprema je pri psu zelo podobna tisti za canicross, le druga stran vrvi je privezana na kolo namesto na pas. Skrbnik mora imeti nekaj več opreme, saj je na kolesu, zavarovan pa mora biti s čelado, obstaja pa tudi dodatna oprema za kolo, kamor se priveže vrv. Pomembno je, da vrvi kolesar ne drži in da ni pritrjena na krmilo. Tudi za izbiro poti veljajo podobna pravila kot za canicross, vsaj večina treningov naj bi se izvedla na mirnih poteh z mehko podlago.

Važno je sodelovati, ne zmagati!

Vsak izmed naštetih športov lahko služi kot hobi oziroma kratkočasenje, lahko pa se lotita resnejšega treninga in tekmovanj. Pri tem pa ne pozabite, da so pasji športi namenjeni zabavi skupaj s psom – če vidite, da psu tako udejstvovanje ne ustreza ali je izgubil motivacijo, ni nobenega razloga na tem svetu, da bi vztrajali dalje po vsej sili. Pes in človek morata delovati kot tim in namen pasjih športov je, poleg sproščanja viška energije, predvsem krepiti vez med psom ter njegovim skrbnikom.

 

Viri in nadaljnje branje:
thespruce.com
oneminddogs.com
petmd.com
vetstreet.com
cani-fit.com
en.wikipedia.org
Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
ZHP
Sledi ZHP:

ZHP je spletno mesto za vse skrbnike psov, ki se ne zadovoljijo s klasičnimi odgovori. Nikar ne spreglejte ZHP kluba!

3 Responses

  1. Suzana
    | Odgovori

    Manjka meni ljub Really Obedience 😉 kombinacija poslusnosti in ovir. Stejeta natancnost in v primeru enakega st. tock, cas. Ocitno se vedno premalo poznana disciplina v Sloveniji 😊

    • Lena Gregorčič
      Lena Gregorčič
      | Odgovori

      Hej Suzana, hvala za komentar. Pride tudi 2. del, če bi vse naštela v enem prispevku, bi bilo vse skupaj preveč dolgo za branje 🙂

      • Suzana
        | Odgovori

        He he, to je pa res ☺ super, da bo se 2. del ☺

Komentiraj