Za vse tiste, ki še vedno verjamete, da je dolžina pomembna … ni! Važna je tehnika! Torej, če povem drugače: za kvaliteten sprehod s psom ni treba prehoditi 7+ km vsak dan, bolj pomembno je, kako odmerjeno razdaljo prehodimo.
Verjamem, da o tem ne razmišljate, če pes nima težav z gibanjem ter mu dolgi sprehodi in pohodi ne predstavljajo posebnega izziva. Ko pa si enkrat konkretno omejen, dodobra izkoristiš vsak meter sprehoda in ugotoviš, da sta 2 km že pravi luksuz – in da tudi 2 km omogočata čisto vse, kar nudijo “dolgi” sprehodi.
Kratek sprehod s psom ni dolgočasen sprehod!
Dokler se pri mojem psu niso začele težave z gibanjem, sva imela povprečno življenje: redni sprehodi več ali manj vsak dan, najraje za nekaj ur na bližnji hrib ali pa prosto tekanje po bližnjih travnikih. Pes je užival, jaz pa tudi, sprehod je obema dobro del. Po sili razmer so sprehodi postajali omejeni na povodec, krajši po trajanju, pa še krajši … in po drugi operaciji kolena ter težavah s hrbtom (mojim in njegovim, haha) nikoli več ne bodo zares dolgi.
Nanos lahko opazujemo samo še z avtoceste, a to nikakor ne pomeni, da so najini sprehodi dolgočasni, rutinski ali da psa “ne utrudijo”. Še vedno namreč velja prepričanje, da moramo psa na sprehodu zlaufati, da bo utrujen, ker samo utrujen pes, je srečen pes.
No, moj ne laufa, pa je ravno tako utrujen po sprehodu in tudi – srečen.
10 min naj bi potrebovali za to, da prehodimo 1 km; 2 km sprehod naj bi tako trajal 20 min, no, če hodimo bolj počasi pa kakšno minuto več. Midva si vzameva zelo na “easy” in za dobra 2 km sprehoda potrebujeva slabo uro, včasih še več, odvisno od dogajanja, ki nam preseka pot. Ker je sprehod s psom sprehod za psa, na teh 2 km sledim predvsem njegovemu nosu, tempo pa je prilagojen njegovemu raziskovanju in ne mojemu maširanju za izpolnitev sprehajalne norme tisti dan.
Doživljajski sprehodi ali kako popestriti običajne sprehode s psom?
Mislim da splošno srečo na sprehodu prinašajo doživetja (beri: kvaliteta sprehoda) in ne dolžina sprehoda. Kako so sestavljeni najini sprehodi? Verjemite, da ne potrebujete dodatne izobrazbe na tem področju, včasih se je treba samo znebiti kakšnih prepričanj 🙂
Vohanje, vohljanje in raziskovanje
Ob zanimivi zaplati trave, kandelabru ali vogalu običajno postojimo dlje časa, saj je treba natančno analizirati vse vonjave, ki pričajo o preteklem dogajanju na tistem mestu. V praksi to pomeni, da lahko ob manjši zaplati trave stojim tudi nekaj minut, večji travnati otoček sredi mesta pa nam vzame tudi 15 min. Pes ima večino časa smrček pri tleh in natančno ovohljava travne bilke in druge sledi, ki jih odkrije na tistem mestu. Za povprečnega opazovalca dolgočasno početje, za psa pa konkretno delo, saj aktivira na polno vohanje, ki kot tako zahteva ogromno resursov (beri: mentalna stimulacija).
Možnost izbire
Pandemijo preživljam na Obali in ko sem se med 1. karanteno sama sprehajala ob morju (in čakala na termin operacije za psa), sem komaj čakala, da se bova s psom lahko OBA sprehajala ob morju, po nabrežju … Pol leta kasneje pa, evo, noge ojačane, Ron, pridi, greva na sprehod … a on zavije v ulice; ozke, mračne, daleč od idiličnega razgleda na morje in krasnih sončnih vzhodov. Tako me vozi po ulicah, ki sem jih nazadnje obiskala pred 15 leti, natančno analizira vse vogale in se h kakšnemu vrne 3-krat, tudi takrat, ko že mislim, da sva vse opravila.
Ko je le možno, ponudim možnost izbire že takoj na začetku, ko stopiva na ulico: bi šel danes na levo, desno ali naravnost? In temu sledim. Mislim – saj to ni tako grozna prilagoditev ali odrekanje, da je skrbnik ne bi zmogel? Za psa pa je super za to, ker lahko sledi svojemu smrčku – vonjavam – in tak princip je nekako zapisan v njegovih genih.
Opazovanje okolice
Pes se včasih fiksira na nekaj in to opazuje … nekaj minut. Ne priganjam ga, ker v resnici je ta ura, ki si jo rezerviram za sprehod s psom, njegova in če mu paše opazovati dogajanje na bližnjem otroškem igrišču … why not? V zatoku sva 15 min na varni razdalji opazovala konje, včasih pa se zgodi, da prideva do morja in imava tam 10 min postanek; galebi, drugi psi, dogajanje na morju, verjetno tudi priokus soli v zraku (spet vonj) … vse to je retrieverju očitno zelo vredno opazovati, spremljati – in verjetno po pasje tudi analizirati.
Končni rezultat takega 2 km sprehoda je globok spanec na kavču in tista na videz prijetna utrujenost – in sreča – ki spominja na dneve, ko je brez težav prehodil 7 km in prosto tekal po travnikih, da se je “zlaufal”.
Seveda to velja za glavne sprehode; zjutraj gremo zelo rutinsko lulat in kakat, brez posebnih doživetij in raziskovanj oz. so ta omejena glede na to, kaj dopuščata čas in situacija.
In prav tako ne pravim, da fizična aktivnost in tek nista pomembna, daleč od tega! Kar želim povedati je samo to, da imamo možnosti tudi znotraj omejenih možnosti in da se vse začne in konča pri kvaliteti – in ne dolžini.
Lokacija: Približno 1-krat tedensko greva na novo lokacijo ali nekam, kjer nisva bila že dlje časa. Nova lokacija pomeni druge vonjave, druge zvoke, drugačno perspektivo za opazovanje in analiziranje – in popolnoma novo doživetje, ki popestri sprehod in življenje. Moji predlogi za doživljajski sprehod s psom na slovenski Obali: Škocjanski zatok, strunjanske soline, pokopališče školjk (sv. Katarina). Primerni za vse pse – stare, mlade, gibalno ovirane in zdrave.
“Psi svet spoznavajo skozi voh”
Kot pravi inštruktorica Alja Willenpart (Aljo morda poznate iz pasje šole ZA PSA, od januarja 2021 naprej pa jo najdete pod novim imenom psuprijazen.si), je pasji voh od 100 000 do milijonkrat bolj občutljiv od človeškega, procesiranju vonja pa je namenjenih približno 30 % njihovih možganov. Svet tako spoznavajo predvsem skozi voh in si vonj tudi bolje zapomnijo od videza. V naravi s pomočjo voha iščejo partnerje, prijatelje in hrano. Skratka – ustvarjeni so za vohanje, hkrati pa ta aktivnost od njih zahteva veliko koncentracije in energije. Predstavlja naravno miselno stimulacijo, krepi koncentracijo in spomin, med vohanjem pa se tudi sproščajo različni hormoni, ki psa pomirjajo. S tem, ko psu pustimo, da na sprehodu po mili volji uporablja svoj smrček, mu tako nudimo povsem naravno obliko miselne zaposlitve. Hkrati mu pokažemo, da vsaj približno razumemo njegov pogled na svet in upoštevamo njegove želje glede sprehoda. Medsebojno razumevanje in zaupanje pa je ključni element kvalitetnega odnosa s psom, še doda Alja.
Doživetja namesto kilometrov
Upam, da je zdaj bolj jasno to, kar sem napisala na začetku; bolj kot dolžina je pomembna tehnika in bolj kot cilj je pomembna pot! Hoja na poleg 7 km brez možnosti raziskovanja okolice za ni niti približno tako zanimiva kot morda po km krajši sprehod, a poln zanimivih doživetij, ki spodbujajo mentalno aktivnost. Poleg tega pa skrbniki pogosto pozabljamo, da je sprehod s psom prvenstveno namenjen psu in ne za to, da si obkljukamo dnevno to-do listo v stilu ok, sprehod s psom: opravljeno. In za kvaliteten sprehod ne potrebujete kilometrov, ampak taka in drugačna doživetja.
Četudi je pes normalno fizično aktiven, torej brez zdravstvenih omejitev in težav, mu od časa do časa je privoščite sprehod, na katerem ne bo krepil mišic, ampak treniral možgančke!
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor