» » Analne žleze pri psih in z njimi povezane težave

Analne žleze pri psih in z njimi povezane težave

Analne žleze pri psih precej dobro poznate predvsem tisti lastniki, pri kateri je kuža imel, ali še ima, težave z njimi. Redki pa so lastniki kužkov, ki imajo to srečo, da niti ne vedo, da obstajajo. Glede na trend vedno pogostejših težav na tem področju je dobro, da jih vsi pobliže spoznamo in to je namen tega prispevka. V svoji praksi redno srečujem kužke, ki imajo težave z analnimi žlezami. Rada bi vam predstavila najpogostejše vzroke ter kako jih reševati.

Kaj so analne žleze?

Nahajajo se ob analni odprtini na levi in desni strani spodaj (4 in 6 na številčnici ure). Vidimo jih ne, jih pa lahko zatipamo v podkožju. Žleze izločajo gosto temno rjavo tekočino, ki ima zelo intenziven in neprijeten vonj. V tem izločku so številni feromoni, ki se razlikujejo od kužka do kužka in na podlagi tega specifičnega vonja lahko identificirajo drug drugega. Gre za nekakšno osebno izkaznico psa, ki poda informacije o spolu, spolnem ciklu, zdravstvenem stanju in celo o tem, kaj je kuža jedel včeraj za večerjo. Kužki si zato ob prvem srečanju vedno ovohajo ritke, da dobro spoznajo drug drugega.

Druga funkcija izločka analnih žlez pa je v tem, da s svojo mastno teksturo premaže stene analne odprtine, da se iztrebek lažje izloči. Ko gre kuža na blato, se namreč pri iztiskanju stene zadnjične odprtine razširijo, to pritisne na analne žleze, ki se posledično izpraznijo. Tako so tudi v pasjem kakcu prisotni feromoni in kužki pogosto ovohavajo iztrebke drugih psov.

Pred leti smo redko slišali o težavah z analnimi žlezami, sedaj je ta težava zelo pogosta. Kaj se dogaja? Po mojih izkušnjah so najpogostejši trije vzroki: pretirano stiskanje žlez, nepravilno odvajanje blata (driska ali zaprtje) in alergije oziroma druga vnetja prebavnega trakta.

Analne žleze pri psih in redno čiščenje

V Sloveniji stiskanje analnih žlez še vedno velja za nek običajen postopek, ki se ga precej redno izvaja. Kuža ima težave z analnimi žlezami, ki se hitro polnijo, te mu redno stiskamo vsak mesec ali pogosteje in smo rešili težavo. Pa smo jo res?

V bistvu smo samo odstranili simptom, še vedno pa ne vemo, kaj težave povzroča. Še huje kot stiskanje polnih analnih žlez, je preventivno stiskanje, ki se ponekod še vedno izvaja ob vsakem obisku pasjega frizerja.

S takšnim preventivnim stikanjem naredimo več škode kot koristi. Žleza je namreč zelo občutljiva in ob stikanju pogosto prihaja do manjših poškodb. Ob poškodbi pride do vnetja, stene žleze se odebelijo in otekline zoži ali pa povsem zapre njihovo izvodilo. Vsebina analnih žlez se tako ne more več sama izločat vsakič, ko gre kuža na blato, ampak zastaja v žlezah in tako se začno težave. Žleze se polnijo, to lahko rešimo le z iztiskanjem in pademo v začaran krog.

Drugi problem stiskanja je v tem, da mišica v steni analnih žlez izgubi svoj tonus. Dobra je primerjava z napihovanjem balona: večkrat kot balon napihnemo in spet spustimo, bolj mlahav postaja, ko je spuščen. Enako se raztegne mišica in praznjenje analnih žlez po naravni poti ob vsakem kakanju postane okrnjeno.

Vnetje analnih žlez pri psih

Do vnetja analnih žlez prihaja predvsem zaradi zastajanja njihovega izločka. Izloček se kopiči in analne žleze se povečujejo. V sluznici žleze so prav tako kot v sluznici črevesja, prisotne bakterije (najpogosteje E. coli) in ob kopičenju izločka se pričnejo te bakterije množično razmnoževati, kar vodi v vnetje. Če tega vnetja ne razrešimo nastane ognojek (absces). Sčasoma je pritisk nakopičenega gnoja znotraj žleze tako velik, da raztopi steno in najde pot na površje. Nastane čir (ulkus) skozi katerega izteka gnoj na kožo okrog anusa. S tem se odpre pot tudi za bakterije iz okolja in vnetje se lahko še poslabša.

Za dolgotrajno vnetje pa vsi vemo, da lahko slej kot prej vodi v rakavo obolenje. Konstantno draženje namreč skozi čas povzroči mutacije celic in te se lahko hitro spremenijo v rakave. K sreči so tumorji analnih žlez redki, so pa najverjetneje posledica dolgotrajnega vnetja na tem področju, ki ni bilo nikoli zares pozdravljeno. Tumorji analnih žleze se imenujejo adenokarcinomi in so v večini primerov maligni. Lahko povzročijo dvig kalcija v krvi, ki se odlaga v mehka tkiva in povzroča poškodbe organov, med drugim odpoved ledvic. Tumorji te vrste so zelo agresivni in s hitrim potekom. Razširijo se v druge organe in imajo zelo slabo prognozo.

Čvrst iztrebek je osnova za praznjenje analnih žlez po naravno poti

Čvrst kakec je ključnega pomena pri praznjenju analnih žlez po naravni poti. Ob težavah z zaprtjem je kakec pretrd, saj ob iztiskanju zapre odprtino analnih žlez in onemogoči njihovo praznjenje. Če je kakec mehak ali je prisotna driska, se analne žleze prav tako ne morejo same prazniti, ker ob iztrebljanju ni dovolj pritiska na njihovo izvodilo.

Za čvrst kakec je potrebna primerna prehrana in na nas lastnikih je, da najdemo takšno, ki najbolj ustreza našemu kužku. Vodilo je vedno kakec, seveda pa je ključno, da je sveža, saj s tem zmanjšamo možnost vnetij v prebavnem traktu.

Ni vedno hrana tista, ki povzroča vnetje črevesja

Vzrok je lahko tudi močna obremenjenost z glistami ali pa zdravila (npr. antibiotiki in kortikosteroidi). Zdravila vplivajo na ravnovesje bakterij v črevesju in ob porušenju lahko pride do vnetja. Vsako vnetje, ki prizadene gastrointestinalni trakt (torej želodec in črevesje) lahko prizadene tudi analne žleze, saj so strukture medsebojno anatomsko povezane. Pogosta so tudi vnetja, pri katerih ne poznamo vzroka. Pri psih je recimo v zadnjih časih zelo pogost pojav kroničnega vnetja črevesja (IBD, inflammatory bowel disease); za lažjo predstavo, IBD je precej podobna Chronovi bolezni pri ljudeh. Po mojih izkušnjah se tu v ozadju skriva mešanica različnih vzrokov, je pa zelo močna čustvena komponenta. Ja, tudi kužki lahko čutijo močna čustva in stres, ki se odražajo potem na fizičnem nivoju.

Alergije se prav tako lahko skrivajo v ozadju problemov z analnimi žlezami. Pa ni nujno, da so to alergeni iz hrane, ampak lahko tudi iz okolja. Recimo kuža, ki je alergičen na nek cvetni prah ali neko travo, se usede na tla na področju, kjer je prisoten ta alergen. Sluznica analne odprtine je precej bolj prekrvavljena in propustna kot koža. Skozi njo alergeni hitro vstopijo v organizem in povzročajo alergično reakcijo na mestu vstopa. Psa srbi, zato se tam intenzivno liže, grize ali značilno »vozi po riti«. Alergije so tako obsežno področje, da zahtevajo svoj prispevek in se v podrobnosti ne bom spuščala. Ključno je, da ugotovimo, na kaj je naš kuža alergičen, vendar je še bolj pomembno, da se zavedamo, da se alergije lahko skozi čas spreminjajo. Opirati se na testirane alergene na dolgi rok je povsem nesmiselno. Ugotoviti moramo vzrok oziroma šibke točke našega kužka, ki sprožajo alergije in na njih delati pa bodo alergije sčasoma izzvenele same od sebe.

Bi pa omenila še dva vzroka: zelo redki so kužki, ki imajo analne žleze že od rojstva postavljene bolj zadaj in se zato ob kakanju ne morejo prazniti same. Pri njih je izjemoma potrebno ročno praznjenje oziroma obstaja možnost kirurške korekcije. Popolna odstranitev analnih žlez je povsem zadnja možnost, saj lahko za seboj potegne cel kup komplikacij. Med operacijo lahko pride do obsežnih krvavitev, možne so trajne poškodbe živčevja tega področja in posledično uhajanje urina in blata.

Sicer redkeje, ampak med možnimi vzroki se omenja tudi debelost. Ob zamaščenosti namreč obsežno maščobno tkivo lahko blokira izločanje ali pa vpliva na mlahavost mišic sten analnih žlez. Glede na to, da narašča število prekomerno rejenih psov v Sloveniji, vsekakor omembe vreden vzrok. Na nas lastnikih je, da poskrbimo za zdravo linijo našega kužka. Na prvem mestu je vsekakor sveža hrana z minimalno ali nič ogljikovimi hidrati in pa zadosti gibanja.

Kaj lahko naredimo v primeru težav z analnimi žlezami?

Na prvem mestu je potrebno odkriti vzrok. Če je v ozadju vnetje črevesja, raziskati zakaj do njega prihaja. Če vnetje povzročajo alergeni, jih je potrebno identificirati in se (vsaj za nekaj časa) držati diete. Sicer pa smo kot lastniki pozorni na naslednja področja:

  1. Sveža hrana. Pri raznih vnetjih so najbolj problematična predvsem žita v briketih, zato je eden prvih ukrepov, da poiščete brikete brez žit ali še boljše, naredite prehod na svežo hrano.
  2. Področje, za katerega se mi zdi, da je pri kužkih še premalo raziskano in zato manjkajo pomembne informacije. Sem pa mnenja, da so vlaknine poleg sveže hrane ključne za zdrava prebavila in seveda posledično čvrst kakec. Najdemo jih v sadju in zelenjavi oziroma če hranimo po plenskem modelu, v težje prebavljivih delih živali.
  3. Prebiotiki in probiotiki. Več kot dobrodošli, ko enkrat nastopijo težave. Z ureditvijo zdrave črevesne flore zmanjšamo možnost vnetja v črevesju, kar ugodno vpliva na analne žleze. So pa probiotiki po mojem mnenju bolj dodatek k uspešnemu zdravljenju in žal nimajo te moči, da bi samo z njimi vse uredili.
  4. Prebavni encimi. Za njih velja podobno kot za probiotike. Spet kot dodatek, predvsem pri kužkih s slabše delujočo trebušno slinavko ali pri kužkih, ki imajo težave z želodcem. Prebavni encimi namreč pomagajo izčrpani trebušni slinavki in želodcu opravljati njuno delo in prebava nemoteno teče, da kakec ostaja čvrst.

Seveda obstaja na tržišču še cel kup drugih preparatov, ki so nam lahko v pomoč. Izpostavila bi mogoče dva. Zelo dobre imam izkušnje s semeni indijskega trpotca (Psilium). Ta nase veže vodo in lepo oblikuje kakec. Druga uporabna stvar je rdeči brest (Slippery elm), ki ob stiku z vodo ustvari želatinasto snov in zato pomirjujoče deluje na razdražen želodec ali črevesje.

Pri prehranskih dodatkih vsekakor ravnajte previdno

Dobro je najprej poznati vzrok in usmerjeno pomagati organizmu, kot pa dajati nekaj na pamet. Sama se vedno opiram na rezultate bioresonančnega testiranja, ki mi dajo odlično usmeritev, kje je kuža šibak in kje potrebuje pomoč. Če dajemo nekaj na pamet, naš kuža pa tega sploh ne potrebuje, lahko še dodatno obremenimo že tako šibak organizem. Delujmo raje premišljeno in ob sodelovanju strokovnjaka, da skupaj poskrbimo za trdno zdravje našega kužka na dolgi rok. S pomočjo bioresonance sem tako pomagala tudi že kužkom, ki so imeli pogoste težave z analnimi žlezami.

Vitalizem, bioresonanca za živali, Mojca Cerovšek s. p.

naravna pomoč pri vseh vrstah obolenj

T: 031 794 849

E:vitalizem.mojca[at]gmail.com

W: vitalizem.si

Mojca Cerovšek je ena izmed ZHP ponudnikov, kar pomeni, da imate člani ZHP kluba pri njej posebne ugodnosti!

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.
Sledi dr. Mojca Cerovšek, dr. vet. med.:

Veterinarka, bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka

Mojca je veterinarka z doktoratom znanosti iz področja onkologije, ki ji raziskovalna žilica nikoli ne da miru in vsaki stvari hoče priti do konca. Je velika zagovornica naravnih oblik zdravljenja in prehranjevanja. Deluje kot bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka za živali, vključena je tudi v izobraževanje za veterinarje homeopate. Spletna stran: vitalizem.si Kontakt: vitalizem.mojca[at]gmail.com

One Response

  1. Jasmina
    | Odgovori

    Pozdravljeni, kje se dobi semena indijskega trpotca?

Komentiraj