» » »Mladička bomo dobili!« – ste nanj pripravljeni?

»Mladička bomo dobili!« – ste nanj pripravljeni?

Objavljeno v Priporočam | 0

Sprejeti mladička v svojo oskrbo je velika odgovornost in nikakor ne bi smela biti spontana odločitev »z danes na jutri«. Čas odraščanja in spremljanje mladičkovega razvoja z vsemi vragolijami, ki jih bo pri tem ušpičil, je lahko čudovita izkušnja. Lahko pa je izredno neprijetna in se konča z zmedenim odraslim psom z malim morjem vedenjskih težav.

Ob poplavi vseh nasvetov o vzgoji in šolanju psov je novopečeni lastnik mladička upravičeno zmeden. Zato je dobro stopiti korak nazaj in na situacijo pogledati (tudi) z zdravo kmečko pametjo, ki ji v prid, mimogrede, govorijo tudi različne raziskave.

Kaj je torej mladič in kakšne so njegove potrebe? Če poznamo in razumemo odgovor na to vprašanje, ter smo pripravljeni v svoje življenje uvesti nekaj prilagoditev, bo vzgoja postala preprosta in prijetna.

Vedenjske težave so pridobljene in ne prirojene

Dejstvo je, da se noben mladič ne rodi z vedenjskimi težavami. Za te smo v prvi vrsti krivi mi in naša (pre)velika pričakovanja ter zahteve od psa, ki teh še ni sposoben izpolnjevati.  Pomembno vlogo igrajo tudi pogoji, v katerih se nahaja mama in mladički, ter čas, ko mladička vzamemo iz legla.

Kdaj je primeren čas za odhod v nov dom?

Čeprav zakon pri nas ne dovoljuje, da bi mladič odšel od mame pred dopolnjenim 8. tednom starosti, se to še vedno dogaja. Taki psi bodo (skoraj brez izjeme) imeli kasneje v življenju težave. Raziskave so pokazale, da so mladički pri sedmem tednu starosti najbolj občutljivi na menjavo okolja in ločitev od mame, v osmem tednu nastopi prvo obdobje strahu, ko lahko vsaka večja sprememba pusti posledice na pasjem vedenju. Poleg tega se med šestim in dvanajstim tednom mladički v leglu učijo kontrolirati moč svojega ugriza – pomanjkanje stika z vrstniki in mamo v tem obdobju lahko vodi v nezmožnost kontroliranja ugriza za vse življenje.

Mladiček naj bi zato šel od mame šele med 10. in 12. tednom, nikakor pa ne pred dopolnjenim devetim tednom starosti. Če izbirate vzreditelja, pri katerem boste kupili svojega psa, bodite pozorni tudi na to.

Mladiček ni pomanjšan odrasel pes

Ko govorim o mladičkih, imam v mislih pse, stare med 0 in 4,5 mesecev. Seveda po tej starosti mladič ne postane čez noč odrasel pes, ampak je do tja še dolga pot skozi obdobje mladosti in pubertete.

Šele nekje med drugim in tretjim letom starosti je pes odrasel. In šele takrat je, ob predpostavki, da smo mu omogočili zdrav razvoj in prijazno vzgojo, zares sposoben sprejemanja odgovornosti, resnejših nalog in dela. Šele takrat razume, da imajo njegova dejanja tudi posledice. Na to pogosto pozabimo, ko pripeljemo domov mladička, od katerega imamo že od prvega dne podobne ali celo enake zahteve kot od odraslega psa. To pa je nepravično, (pre)obremenjujoče in izredno škodljivo.

Osnovne potrebe pasjih mladičev

Med osnovnimi potrebami pasjega mladička je v ospredju občutek varnosti. Ko ga pri dveh ali treh mesecih pripeljemo domov, še zdaleč ni pripravljen na to, da bi bil sam. V naravi bi bili njegova mama in ostali člani krdela vedno z njim. To pomeni, da boste tudi sami morali najti način, da prvih nekaj mesecev življenja vaš mladiček ne bo sam (niti kadar spi!). Šele nato ga boste na samoto lahko počasi začeli navajati.

Samota za družabno žival, kot je pes, pomeni nevarnost. Posledično mladiček, ki potrebuje kar 20 ur spanja na dan, ne bo kvalitetno spal. Pomanjkanje spanca pa tako kot pri ljudeh tudi pri psih vodi v stres z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša s seboj. Željo po bližini in stiku bo mladiček izražal (tudi) s cviljenjem. To ne pomeni izsiljevanja, s cviljenjem mladiček kliče mamo, ker jo potrebuje. Njeno vlogo ste se s posvojitvijo ali nakupom psa odločili prevzeti vi, kar pa seveda ne pomeni, da je treba psa enačiti s človeškim otrokom, nikakor ne! Pes ni človek, ampak žival z lastnimi potrebami, mednje pa vsekakor sodi tudi človeška bližina.

Naloga lastnika mladička je poleg zagotavljanja družbe tudi zagotavljanje varnega okolja. Pri tem ne pozabite, da je v obdobju mladička psom dovoljeno praktično vse. Pozabite na besede, kot so »fuj, ne, ne smeš, pusti.« Korekcije, jeza in strogost bodo vašega mladička prestrašile in ga naredile negotovega. Mladički se o svetu namreč učijo z raziskovanjem in poskušanjem, pri tem pa bodo hočeš nočeš delali napake.

Poskrbite, da bo okolje zanje varno. Pospravite ali umaknite kable, čevlje, koše za smeti in druge prepovedane stvari. Če mladiček kljub temu uniči kaj »prepovedanega«, polula kakšno preprogo ali prežveči otrokovo domačo nalogo, se ne jezite nanj. Poskrbite, da bodo stvari naslednjič varno pospravljene.  Ne pozabite – vi ste mladičkova »mama«, družina, na katero se lahko opre, ko je prestrašen ali negotov.

Poleg človeške je pomembna tudi družba drugih psov. To ne pomeni, da morate imeti pri hiši še enega psa, je pa treba mladičku zagotavljati tako družbo vrstnikov (za igro in zganjanje norčij, za učenje sprejemljivih vedenj, telesne govorice … ) kot družbo umirjenih odraslih psov (za učenje lepega  vedenja). Pri tem pazimo, da druženje ni predolgo (igra naj ne traja več kot nekaj minut) in prenaporno, po srečanju pa psu omogočimo počitek.

Počasi se daleč pride

Vse novosti naj mladiček spoznava postopoma, po eno novo stvar naenkrat in v svojem tempu. Ne vabite ga k stvarem, ki se jih boji, ampak se skupaj umaknita in poskusita ponovno kasneje. Slej ko prej ga bo premagala radovednost in želja po raziskovanju.

Čeprav bi mladička radi čimprej predstavili vsem in z njim osvojili svet, dvakrat vdihnite in se spomnite, da bo za to dovolj časa, ko psiček odraste. Ni treba, da vse spozna že v prvih tednih svojega življenja. Veliko bolj pomembno je, da so vse izkušnje prijetne. Če bo mladiček spoznal enega ali dva nova človeka, ki ga bosta pustila pri miru, se bo naučil, da so ljudje prijazni in mu nočejo nič. Če pa ga boste naenkrat predstavili vsem prijateljem, ki ga bodo želeli božati, mu dajati priboljške in se igrati z njim, pa bo taka izkušnja za pasjega malčka (pre)naporna in bo posledično pustila slab vtis.

Mladiček potrebuje redne, a kratke izhode. Ker ima še zelo slab nadzor nad svojimi izločali, od njega ne moremo in ne smemo zahtevati, da bo takoj ob prihodu v naš dom sobno čist. Na potrebo ga je treba peljati po vsakem obroku, po vsakem vznemirjenju, igri, in takoj, ko se zbudi. Zapiranje v boks oziroma omejevanje prostora bo res preprečilo, da bi se polulal kje drugje v hiši, bo pa zato primoran spati v lastnem blatu in urinu. Verjetno ni treba posebej omenjati, da bo to pustilo posledice na njegovi samozavesti in vedenju.

Ker se mladiček telesno še razvija, njegovo telo ni sposobno dolgih in napornih sprehodov. Za tri mesece starega psička zadostuje že okoli 10 minut sprehoda (in seveda toliko kratkih izhodov za opravljanje potrebe, kot jih potrebuje), temu pa za vsak mesec starosti dodamo približno 5 minut, dokler pri starosti enega leta ne dosežemo sprehodov, dolgih okoli 45 minut. S hojo po raznolikem terenu se bodo počasi razvijale in krepile njegove mišice. Izogibajte se stopnicam, skakanju v in iz avta, na kavč, posteljo … Fizično preobremenjevanje v tem obdobju bo pustilo posledice na sklepih in mišicah, zato ne pozabite – manj je več.

Nikar ne pozabite na primerno prehrano

Še eno pomembno poglavje pri skrbi za mladička je prehrana. Seveda je pomembno, da je hrana kvalitetna, prav tako, če ne še bolj pomembno pa je, da je je dovolj.  Mladički potrebujejo 4 – 5 obrokov na dan, hrane pa naj bo toliko, kot je mladič želi in potrebuje. Pozabite na napotke proizvajalcev hrane in se izogibajte vzrediteljem, ki pravijo, da je dovolj, če mladič je dvakrat na dan. Mladiči izredno hitro rastejo in za zdrav telesni razvoj potrebujejo dovolj hranil, pomanjkanje hrane v tem obdobju pa vodi v težave z varovanjem virov kasneje v življenju.

O mladičkih se žal ne da povedati »na kratko«

Če povzamem: dovolj spanja, varnost, dovolj hrane, možnost izločanja po potrebi, kratki sprehodi, družba vrstnikov, postopno spoznavanje sveta in še enkrat varnost. To so osnovne potrebe pasjega mladička, naša naloga pa je, da jim zadostimo. Pri tem pozabite na jezo, korekcije in poslušnost. Kako naj se pasji malček uči o svetu, opazuje in raziskuje okolico in se uči komunikacije z drugimi psi, če se pri tem nanj jezimo, ga neprestano popravljamo in mu ves čas narekujemo, kaj naj počne?

Mladiček ni pomanjšan odrasel pes, ampak pes v začetnem obdobju svojega življenja, ko v prvi vrsti potrebuje našo bližino in razumevanje. Za vse ostalo bo čas kasneje. Z nekaj razumevanja, prilagoditvami in malo smisla za humor bo mladiček kmalu odrasel v umirjenega, sproščenega pasjega sopotnika.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Pasja šola ZA PSA
Sledi Pasja šola ZA PSA:
Psom prijazna pasja šola, ki štirinožne prijatelje obravnava celostno. Naš pristop, naravna vzgoja, temelji na razumevanju psa, njegovih potreb, razmišljanja in predvsem komunikacije. Tečaje vodim pasja inštruktorica Alja Willenpart. Delo z zavetiškimi psi me je spodbudilo, da sem ob študiju zaključila še srednjo veterinarsko šolo in se nato vpisala na program International dog trainer education v Angliji, kjer sem leta 2017 zaključila izobraževanje pri svetovno priznani kinologinji Turid Rugaas. Znanje redno nadgrajujem na izobraževanjih doma in v tujini. Več o pasji šoli Več o Pasji šoli ZA PSA si preberite na naši spletni strani, za psa.si
Pasja šola ZA PSA
Latest posts from

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.