» » Ni vseeno, kakšno opremo uporabljate za svojega psa

Ni vseeno, kakšno opremo uporabljate za svojega psa

Objavljeno v Ostalo | 0

Med obvezne priprave na prihod psa spada tudi nakup ustrezne opreme – ležišč, igrač, posod za hrano in vodo in seveda opreme za sprehajanje psa. Na prvi pogled se ne sliši zahtevno, ampak ko vstopimo v trgovino za živali, se znajdemo pred celo galerijo ovratnic, oprsnic, povodcev, nagobčnikov in drugih stvari. Popolnoma razumljivo je, da tak širok izbor povzroči nemalo zmede pri skrbnikih psov. Potem so tu še nasveti z vseh koncev in krajev – »tako ovratnico kupi!«, »ne, pes mora nujno nositi oprsnico!«, »ampak na oprsnici bo pes vlekel!«, »ovratnice so za večje pasme bolj primerne!«, »poskusi halti proti vlečenju!«, »pes sploh ne potrebuje povodca!«, »mi imamo pa fleksi!« … Potem se pa znajdi, ha?

Prav je, da se na psa res dobro pripravimo. In sem spada tudi iskanje informacij o tem, kakšna oprema je najprimernejša. Konec koncev je sprehod precej pomemben del pasjega vsakdana. Če psa peljemo ven 3-krat na dan, vsak dan, 13 (+/-) let njegovega življenja, je to 14,235 sprehodov. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da je pomembno, da so te sprehodi prijetni. Na kvaliteto sprehoda (in pasjega življenja nasploh) pa pomembno vpliva oprema, ki jo uporabljamo.

Torej … ovratnica ali oprsnica?

91% psov, ki imajo težave z vratom, je bilo izpostavljenih cukanju za ovratnico ali vlečenju na povodcu (Vir: Anders Hallgren: Back problems in dogs). Nobena skrivnost ni, da jasno in glasno zagovarjam uporabo oprsnic namesto ovratnic. In čeprav k sreči podobno razmišlja vse več pasjih skrbnikov, je vse prepogosto še vedno slišati, da pretiravamo ali pa da »je to zdaj moderno«. Po eni strani razumem, od kod prihajajo dvomi – če so ovratnice res lahko tako škodljive, zakaj jih prodajajo v trgovinah? Zakaj jih priporoča toliko inštruktorjev? Zakaj jih potem že od nekdaj uporabljamo?

Upam in želim verjeti, da to izhaja predvsem iz nevednosti. Tudi sama sem nekoč sprehajala pse, pripete na ovratnice, in uporabljeni opremi nisem namenjala posebne pozornosti. Svojo pot v pasje vode sem začela kot sprehajalka v zavetišču, kjer smo povodec pač pripeli na tisto, kar je imel pes na sebi – vse dokler se nisem bolj poglobila v to, kako pomembno oprema vpliva na počutje, vedenje in zdravje psa. Že nekaj let zato pri sprehajanju psov uporabljam izključno oprsnice – tudi, če gre samo za kratek izhod na opravljanje potrebe.

Pasji vrat je zgrajen podobno kot človeški. Njegova funkcija je predvsem držati glavo pokonci in omogočati gibanje. Ni bil ustvarjen za to, da bi okoli vratu karkoli privezovali ali pripenjali, in tudi ne nudi prav nobene resne zaščite pred pritiskom ali potegom. Vrat pokrivata dlaka in koža, pod njima pa se skrivajo sapnik, ščitnica, požiralnik, žile in živci, bezgavke, mišice … Ob močnem (ali pogostem) pritisku se te strukture lahko poškodujejo in lahko pride do nepopravljivih poškodb.

Poškodbe niso nujno vidne takoj, ampak gotovo ste že slišali psa, ki glasno sope, ko vleče na ovratnici – zato, ker pritisk ovratnice otežuje prehod zraka skozi sapnik in s tem otežuje dihanje. Psi, ki so bili celo življenje pripeti na ovratnico, na stara leta pogosto kašljajo. Prihaja do težav z gibanjem – prej omenjene bolečine v vratu lahko vodijo v bolečine v drugih delih telesa. Pride lahko do poškodb ščitnice oziroma hipotiroidizma, do težav s požiranjem, očmi, ukleščenja živcev …

Bolečina, ki jo pes občuti ob pritisku na vrat, pa lahko vodi tudi v vedenjske težave

Hitro se namreč lahko zgodi, da radoveden pes povleče proti drugemu psu, človeku ali kakšnemu predmetu. Ko zmanjka povodca, ovratnica pritisne na vrat in povzroči bolečino. Pes lahko to bolečino poveže z živaljo ali predmetom, ki se mu je približeval. Včasih ne traja dolgo, da se vzpostavi povezava »vidim drugega psa → začutim bolečino«, torej »drug pes = bolečina«. In kaj bo storil naslednjič, ko bo videl »potencialen vir bolečine«? Poskusil ga bo odgnati z laježem, zaganjanjem ali celo resnim napadom.

Tudi, če vaš pes lepo hodi na povodcu, slej ko prej lahko pride do situacije, ko bo prišlo do potega. Morda bo zavohal nekaj zanimivega, morda bo skočil na cesto in ga bomo morali potegniti stran, lahko se spotaknemo in pademo … In včasih je že en sam poteg dovolj za poškodbo. Skratka – pritisk na vrat povzroča v najboljšem primeru bolečino in nelagodje, v najslabšem pa resne zdravstvene in vedenjske težave, ki jih je težko (včasih celo nemogoče) odpraviti.

»Z ovratnico ga boste lažje nadzorovali.« Je to res?

En od mnogih argumentov v prid uporabi ovratnice je, da bomo psa z njo lažje nadzorovali in obvladali. Morda ima res kdo tako izkušnjo, ampak moja je v resnici ravno obratna. Še iz časov sprehajanja v zavetišču se spomnim veliko psov, ki so na ovratnici nekontrolirano vlekli, se zaganjali in so bili izredno težko obvladljivi, ko pa sem uporabila oprsnico in malo daljši povodec, pa se je njihovo vedenje bistveno izboljšalo. Enako opažam tudi pri delu v pasji šoli.

Ni vsaka oprsnica v redu

Eden od pogosto slišanih argumentov proti uporabi oprsnice je, da omejuje gibanje. To velja samo v primeru, da oprsnica ni ustrezna. Vedno priporočam oprsnice v obliki črke H.

Oprsnica za psa na H
Primer oprsnice za psa na H. Foto: Pasja šola ZA PSA

 

Dobra oprsnica ne omejuje gibanja: v celoti leži na prsnem košu, ne drgne za sprednjimi nogami, ne leži čez lopatice in ne pritiska na vrat. Ko je pravilno nameščena, na psu ne pleše. Ker je primerne oprsnice včasih težko dobiti, smo jih v Društvu za zaščito živali Ljubljana začeli uvažati iz tujine in jih lahko kupite tudi pri nas, obstajajo pa seveda tudi drugi ponudniki. Priporočam, da oprsnico vedno najprej pomerite in se prepričate, da vašemu psu ustreza.

Primer oprsnice na H od spredaj. Foto: Pasja šola ZA PSA

Na tem mestu pa še misel o oprsnici in dolgodlakih psih – res je, da se pod oprsnico dlaka rada sprijema v vozle (pod ovratnico tudi … ). Ampak vozle lahko razčešemo ali v skrajnih primerih odstrižemo, sapnika pa ne moremo nadomestiti.

Oprema proti vlečenju?

Včasih psi res močno vlečejo. Običajno gre za posledico vznemirjenja, radovednosti, pogost vzrok je napačna oprema ali prekratek povodec, lahko pa je pes enostavno naučen vleči na povodcu.

Kakršenkoli je že razlog, rešitev nikoli ne bi smela biti t. i. oprema proti vlečenju. Govorim seveda o T-oprsnicah s pripenjanjem spredaj, haltijih, zateznih ovratnicah in drugi podobni opremi. Čisto vsa oprema, ki se oglašuje kot »proti vlečenju«, deluje zato, ker psu povzroča nelagodje ali bolečino.

Oprsnice, ki ovirajo gibanje sprednjih nog in ob potegu psa vržejo iz ravnotežja, psu dobesedno preprečujejo, da bi se normalno gibal, zaradi česar se premika počasneje. Zatezna ovratnica psa ob potegu zadavi – tisti psi, ki v paniki ne vlečejo še bolj, korak upočasnijo, da bi se izognili bolečini. Halti pa pritiska na zelo občutljiv del obraza (kost na korenu gobca), kar povzroča močno bolečino. Pes ne vleče, da bi se izognil bolečini. Nenaravno gibanje, ki ga povzroča oprema proti vlečenju, dolgoročno vodi v bolečino v različnih delih telesa. Če je vzrok za vlečenje panika ali strah, pa se ta lahko še stopnjuje.

Skratka – priporočam menjavo opreme za udobno oprsnico in dolg povodec. Če pes kljub temu na sprehodu še vedno vleče, pa je treba poiskati razloge za tako vedenje, jih odpraviti in se lotiti treninga hoje na popuščenem povodcu.

Kaj pa povodec?

Na počutje psa na sprehodu pomembno vpliva tudi dolžina povodca. Nedavno sem imela priliko poslušati predavanje Auréliena Budzinskega o vplivu dolžine povodca na srčni utrip psa. Na predavanju je predstavil izsledke svoje raziskave in potrdil to, kar opažam tudi v praksi – daljši kot je povodec, bolj sproščen je pes. Za vsakdanje sprehode priporočam 3 – 5 m dolg povodec, ki psu omogoča dovolj svobode za raziskovanje, hkrati pa se od nas ne oddalji preveč. Po potrebi povodec seveda skrajšamo (npr. ob cesti). Začetnikom priporočam 3m, da se navadijo na rokovanje s takim povodcem, ko pa vam bo to šlo, pa brez težav preidete na 5m povodec.

Dolg povodec. Foto: Pasja šola ZA PSA

Seveda ni dovolj, da psu samo nataknemo oprsnico in ga pripnemo na dolg povodec, pa bo magično vse v redu. Še vedno ga moramo naučiti lepo hoditi na povodcu in poskrbeti, da bo lepo vzgojen.

Udobna oprema ni nadomestilo za vzgojo, ampak pripomoček zanjo.

Pasja šola ZA PSA je tudi ZHP ponudnik, kar pomeni, da imate člani ZHP kluba pri njih posebne ugodnosti.

Vir naslovne fotografija: arhiv pasje šole ZA PSA

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Pasja šola ZA PSA
Sledi Pasja šola ZA PSA:

Psom prijazna pasja šola, ki štirinožne prijatelje obravnava celostno. Naš pristop, naravna vzgoja, temelji na razumevanju psa, njegovih potreb, razmišljanja in predvsem komunikacije. Tečaje vodim pasja inštruktorica Alja Willenpart. Delo z zavetiškimi psi me je spodbudilo, da sem ob študiju zaključila še srednjo veterinarsko šolo in se nato vpisala na program International dog trainer education v Angliji, kjer sem leta 2017 zaključila izobraževanje pri svetovno priznani kinologinji Turid Rugaas. Znanje redno nadgrajujem na izobraževanjih doma in v tujini. Več o pasji šoli Več o Pasji šoli ZA PSA si preberite na naši spletni strani, za psa.si

Komentiraj