Domov » Dopolnine metode zdravljenja » Potovalna slabost pri psih in rešitve zanjo

Potovalna slabost pri psih in rešitve zanjo

Objavljeno v Dopolnine metode zdravljenja

Potovalna slabost pri psih sploh ni tako nenavaden pojav, mnogi imajo lahko že pri zelo kratkih vožnjah razdražen želodec, pri dolgih poteh in vožnjah z ladjo pa je to še toliko hujše. Bliža se čas dopustov in če oddih načrtujemo skupaj s psom, bomo zelo verjetno potovali z avtomobilom. Pri premagovanju potovalne slabosti pasji skrbniki nismo popolnoma nemočni, obstaja kar nekaj načinov, s katerimi jo lahko poskušamo ublažiti in tako pomagamo našemu najboljšemu prijatelju, da se bo letos na poti na dopust počutil bolje.

Vzroki za slabost med vožnjo

Obstaja veliko možnih vzrokov za potovalno slabost pri kužkih. Pogostejša je pri mlajših psih, podobno kot je pogosta pri otrocih, saj njihovo ravnotežje še ni do konca razvito. Pri nekaterih psih se pravzaprav pojavlja samo ko so mladi, nato pa slabost prerastejo. Razlog za potovalno slabost pri psih je lahko tudi čustven (vedenjski) in povezan s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Nekaj besede pri tem ima lahko tudi stres – če se vaš pes vozi v avtu le, ko ga peljete k veterinarju, mu vožnja vsekakor ni v užitek.

Znaki, da se vaš pes ne počuti najbolje:

Psi nelagodje kažejo na različne načine. Prvi znaki slabosti so lahko lizanje ustnic, prekomerno slinjenje, zehanje ali stokanje, nekateri se bojijo premakniti, v najhujšem primeru pa lahko pride do bruhanja. Če je pes zelo občutljiv in čustven, se lahko v avtu tudi polula ali pokaka.

Kako preprečiti, da bi bilo psu med vožnjo slabo?

Najprej si poglejmo nekaj zelo logičnih potez:

Vožnja naj bo za psa kar se da udobna. Najmanj neprijetno mu bo, če bo, namesto, da gleda skozi stranska okna, obrnjen naprej. To bo najlažje izvedljivo ob uporabi psom namenjenega varnostnega pasu. Če psa prevažate na sovoznikovem sedežu, se zavedajte, da so zračne blazine lahko zanj zelo nevarne, da ne govorimo o posledicah nepripetosti v primeru nesreče. Četudi ne zagotavlja, da bo pes med vožnjo obrnjen v smeri vožnje, nekateri (tudi zaradi varnosti) uporabljajo transporter ali boks.

Pri preprečevanju slabosti lahko pomaga tudi, da za nekaj centimetrov odprete avtomobilska okna. To pomaga uravnotežiti zračni pritisk znotraj avta s tistim zunaj, kar lahko zmanjša nelagodje in slabost pri psu. Poleg tega ne pozabite avta ohranjati hladnega in dobro prezračenega – saj veste, kako slab in vroč zrak med vožnjo deluje na nekoga, ki mu je rado slabo. Ob tem pa pazite, da psu ne piha direktno v oči, saj lahko pride do vnetij.

Pomagalo naj bi tudi, da pes pred potjo šest do osem ur ne uživa hrane, seveda pa ne pozabite poskrbeti, da bo spil dovolj vode, še posebej v vročih poletnih dneh.

Če vaš najboljši prijatelj vožnjo z avtom povezuje s stresom in slabostjo, obstaja več tehnik, s katerimi lahko poskusite to povezavo ošibiti:

  • Za teden ali dva si vzemite premor od voženj z avtomobilom.
  • Če lahko, psa na naslednjo vožnjo peljite v drugem vozilu, tako bo povezava z morebitno preteklo slabo izkušnjo manjša.
  • Z vama naj se pelje še nekdo, ki bo psa med vožnjo miril in zamotil.
  • Zapeljita se v bližnji park oz. na neko destinacijo, ki bo psu prijetna in kjer bosta skupaj kakovostno preživela čas.
  • Postopoma gradite njegovo toleranco do potovanj z avtomobilom. Začnite s tem, da se navadi približevanja avtomobilu, nato naj nekaj časa preživi znotraj tega, pri čemer naj motor ne bo prižgan. Nadaljujte s kratkimi vožnjami (dolgimi le ulico ali dve), ki jih postopoma podaljšujte.
  • Z uporabo priboljškov naredite avto psu prijazno mesto, a z njimi ne pretiravajte (sicer boste le povečali verjetnost, da mu postane slabo).
  • V avto dajte nekaj igrač, ki so psu pri srcu – dostop do njih naj ima le tam.
  • Pri daljših vožnjah imejte pogoste postanke – vsako uro ali dve pojdita skupaj na svež zrak in spijta malce vode. To bo verjetno koristilo obema.

Pri veterinarju lahko dobite tudi zdravila, ki delujejo proti potovalni slabosti, še pred tem pa lahko poskusite z Bachovimi esencami.

Potovalna slabost pri psih in Bachove esence

Simona Šanc, certificirana Bachova terapevtka pravi, naj se pasji skrbniki potovalne slabosti lotimo z Bachovo esenco mešič (scleranthus), ki se sicer pri psih zelo redko uporablja – razen v primeru potovalne slabosti. Da bi se kuža še bolj sprostil, lahko mešič okrepimo z Rešilno mešanico.

Simona dodaja, da če je potovalna slabost pri psih povezana s strahom in ne samo s slabostjo, je fino, če  Rešilni mešanici dodamo še temu primerno esenco: »Trepetliko (aspen) v kolikor je kuža anksiozen, še preden stopi v avto in/ali krinkar (mimulus), če vemo, da se avtov tudi na splošno boji. Ker tudi sama Rešilna mešanica vsebuje 2 dodatni esenci, ki pomagati pri strahu in sicer sončece (rock rose) in češnjeliko slivo (cherry plum) bi mogoče bilo dovolj, če se uporabi samo Rešilna skupaj z mešičem, lahko pa se doda še trepetlika ali krinkar.

Bachove esence kužku začnite dajati vsaj vsaj 14 dni pred potovanjem. Če ne gre drugače, pa ne bo pa nič narobe, če se jih začne dajati kak dan preden odrinete na pot. Če jih dodajamo prej, bomo morda dosegli večji efekt in tudi kuža bo bolj sproščen, še dodaja Simona. Mešanico doziramo 4-krat dnevno po 4 kapljice: v vodo, na priboljšek, lahko si jih pokapljamo na svojo roko in jih kuža poliže. Ko pridemo na cilj, pa lahko uporabimo esenco oreh (walnut), da se kuža lažje privadi na novo okolje, če ima sicer s tem težave.

Simona še dodaja, da če uporabljamo individualne, koncentrirane esence, potem jih vedno razredčimo v vodi (recimo 2 dcl vode), komaj potem jih ponudimo psu. Vsekakor pa velja, da je v mešanici, ki jo pripravimo iz različnih esenc, bolje imeti  manj esenc kot več. Poleg tega imejte v mislih, da je vsak kuža je drugačen in za natančno kombinacijo je najbolje, če se pasji skrbniki oglasijo pri Simona na posvetu, kjer boste skupaj pripravili mešanico esenc po meri.

Naj vam potovalna slabost pri psih ne zagreni življenja, vse lahko rešimo, če le to želimo. Ne obupajmo pri prvem poskusu in vedno iščimo rešitve za naše kužke.

Viri in nadaljnje branje:
petmd.com
pets.webmd.com
Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

ZHP
Sledi ZHP:
ZHP je spletno mesto za vse skrbnike psov, ki se ne zadovoljijo s klasičnimi odgovori. Nikar ne spreglejte ZHP kluba!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.