» » Surovo meso za pse: 5 stvari, ki jih morate vedeti

Surovo meso za pse: 5 stvari, ki jih morate vedeti

Objavljeno v Surova hrana za pse | 0

Surovo meso za pse je gotovo najbolj zdrava in razumska odločitev ali, če se izrazim po moderno – je biološko primerna hrana za psa. Kljub temu pa se nekateri za spremembo hrane odločijo iz napačnih vzrokov – pes je bolan, dajmo poskusit s surovim mesom ali pa zato, da bi privarčevali, nekateri pa se za ta korak ne bodo nikoli odločili, ker še vedno menijo, da bo pes zaradi surovega mesa postal agresiven. Kaj je res in kaj ni?

Surovo meso za pse in agresija

Obstaja kar nekaj neutemeljenih trditev, ki povezujejo surovo hrano za pse in pojav agresije. Da bo pes zaradi surovega mesa postal agresiven seveda ni res, je samo mit in precej razširjena vaška čenča, ki pa na srečo izgublja na veljavi. Agresija je posledica (ne)vzgoje in ne hranjenja s surovim mesom; zaradi hranjenja s surovim mesom, pes ne bo postal bolj krvoločen pa tudi divjadi (ali drugih živali) ne bo preganjal.

Mit o agresiji in surovem mesu ima vsaj dva izvora: prvi izhaja iz antičnih časov, ko je Virgil odsvetoval hranjenje psov s surovim ovčjim mesom, ker potem naj psi ne bi več tako učinkovito varovali ovčjih čred. Več o tem tukaj.

Drugi izvor ali nadgradnjo tega mita najdemo v 19. stoletju, ko se je začela proizvodnja komercialno pripravljene hrane za pse. Ta je sprva obsedla bogate meščane, ki so svoje pse – hišne ljubljenčke – hranili s hrano, posebej primerno za njih in jih s tem ločili od nikogaršnjih, potepuških psov, ki so bili nevzgojeni in agresivni. Ker so se slednji prehranjevali večinoma s surovim mesom, ostanki hrane in mrhovino, ki so jo našli, se je takratna prodajna taktika odvijala v smeri, češ da poglej kako so agresivni tisti psi, ki se hranijo s surovim mesom, vi si seveda ne želite imeti takega psa?

Prepričana pa sem, da bi gotovo našli še kakšne druge izvore tega mita.

Kje kupiti meso za psa?

Mesnica, mesni diskonti, klavnice in domače pridelovalci mesa bodo postali vaši najboljši prijatelji. Sploh pri slednjih se bo poznala tudi bolj prijazna cena, poleg tega lahko pri njih dobite tudi kakšne zanimive kose mesa, ki sicer ne pridejo do klasičnih trgovin in mesnic, recimo zeleni vampi in drugi mesni ostanki/obrezki. Obstajajo tudi mesnice, v katerih imajo pripravljene že mesne obrezke za pse, najbolje da se o tem pozanimate v vašem okolišu.

Pomembni so tudi dobri odnosi z mesarjem, ki pa mu ni treba vedno vedeti, da meso kupujete za psa in ne zase. To je pomembno sploh v primeru, če mesar ne mara psov. Najmanj, kar se vam lahko zgodi je zavijanje z očmi in pikri komentarji (kar boste preživeli), lahko se vam tudi zgodi, da vam ne bo hotel prodati mesa (moja izkušnja pri najboljšem sosedu) ali pa vam bo „pripravil“ obrezke, v katere bo recimo zmešal tudi svinjino, čeprav ste ga izrecno prosili, da naj vam ne da svinjine, ker je pes nanjo alergičen. Za psa je vse v redu, a ne? Takim je precej vseeno, ali je vaš pes alergičen ali ne.

Skratka – če sumite, da vaš mesar ne mara psov, mu ni treba grandiozno razlagati, da kupujete meso za psa. Naj raje misli, da je za vaše kosilo, obrezke pa naročite pri tistem mesarju, ki mu lahko zaupate. Ja, govorim iz lastnih izkušenj.

Ta zapis je nastal februarja 2015. Danes, januarja 2018, je ponudba surovega mesa za pse bistveno bolj bogata in tudi v trgovinah za živali najdete ponudbo surovega zamrznjenega mesa za pse, med njimi tudi slovenskega proizvajalca. Nekateri obroki so “popolni” drugi dopolnilni, a dejstvo je, da so kot nalašč za začetnike in take, ki se vam sicer ne da packati v kuhinji.

Ni nujno, da boste privarčevali

Ne presedlajte na surovo hrano samo zato, da bi prišli skozi mesec cenovno bolj ugodno, ker ni nujno, da se bo to zgodilo. Koliko denarja boste mesečno zapravili za pripravo hrane, je predvsem odvisno od tega, kako velikega psa imate in posledično kakšno količino hrane mora dnevno zaužiti. Manjši psi pojedo manj kot veliki, zato si upam trditi, da lahko pri manjših psih dejansko privarčujete, pri večjih in velikih psih pa to ni nujno.

Če pa na zadevo pogledate z druge perspektive, pomislite, da je sveža hrana najboljša preventiva za zdravje in da morda pri pripravi hrane res ne boste zelo privarčevali, boste pa verjetno veliko manj obiskovali veterinarja, sploh v povezavi s čiščenjem zobnih oblog.  Lahko bi rekli, da gre za drugačno, posredno obliko „varčevanja“, ki jih jaz pravim preventiva.

Poleg tega boste zelo hitro postali pravi lovec na akcije, povezali se boste z lokalnimi mesarji in klavnicami, ki vam bodo vedno dali kaj na stran. Kljub temu boste mesečno še vedno lahko porabili nesek v vrednosti povprečne cene briket, kot rečeno, odvisno od velikosti psa.

Morda pes ne bo jedel surovega mesa

Vem, to lahko boli 🙂 Vi hočete samo dobro in … kljub vašemu trudu in najboljši nameri se lahko zgodi, da bo pes zavračal surovo meso in ostalo ponujeno hrano. Lahko, da se bo to dogajalo samo v začetnem obdobju in bo sčasoma izzvenelo, lahko pa ne bo. Lahko, da ne bodo pomagali nobeni napotki za surovo hranjenje in boste psu morali meso skuhati, lahko da bo izbirčen tudi pri sveži hrani. Ja, vse to se lahko zgodi in ne pomeni konca sveta, ne pomeni, da počnete kaj narobe in tako kot smo si različni ljudje, so si različni tudi psi, zato pač morate to upoštevati. Nekateri psi so brezvestno požrešni, drugi kronično izbirčni. Pri slednjih včasih ne pomaga niti hranjenje s surovim mesom najboljše kvalitete, žal, ampak je vedno treba iskati vmesne rešitve.

Surova hrana za pse ne pomeni rešitev vseh zdravstvenih težav

O spremembi hrane pri psu začnemo običajno razmišljati takrat, ko se pri psu pojavijo zdravstvene težave kot so alergije na hrano ali sezonske (okoljske alergije), kronične prebavne težave, težave s sklepi, epilepsija ipd. Sveža hrana je nedvomno korak v pravo smer, nikar pa ne mislite, da je to čudežna tabletka, ki reši vse težave. Zdravstvenih težav se je vedo treba lotiti celostno, surova prehrana predstavlja samo del rešitve.

Hranjenje s surovo hrano prav tako ni nobena garancija, da pes ne bo (nikoli) zbolel. Sploh hude bolezni, kot je recimo rak, so običajno skupek različnih dejavnikov, tudi genetike in 100 % učinkovita preventiva žal ne obstaja.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.
Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:

Najraje se sprašujem o tistem, kar večina smatra za samoumevno in še toliko raje plavam proti toku - je veliko večji izziv in brez izzivov mi je v življenju dolgčas.

Komentiraj