Surova hrana za pse k sreči postaja trend in čedalje več ljudi se spogleduje z idejo, da bi svojega psa začeli hraniti s surovim mesom. Pasji lastniki pa na začetku naletijo na številne, pogosto kontradiktorne informacije, ki otežijo prve korake. Običajno se mnenja krešejo okoli razmerja med posameznimi sestavinami v obrokih – saj veste, eni hranijo pse samo s surovim mesom, drugi samo s surovimi mesnatimi kostmi, tretji jim dodajajo ogromno zelenjave. Kdo ima torej prav – kaj je najboljše za vašega psa?

Na kratko: edini, ki ima prav in ki ga morate upoštevati, je vaš pes, ostale teorije, mnenja, ideje, razlogi in argumenti naj služijo samo kot smernice.

Na dolgo pa … spodaj 🙂

Surova hrana za pse in različne teorije hranjenja

Različne informacije o tem, kaj in v kakšnih razmerjih spada v pasjo skledo imajo svojeizvore v različnih teorijah hranjenja. Tukaj so na skopo opisane 3 glavne ideje, ki so tako ali drugače zastopane tudi pri nas. Teorije so opisane res na kratko, toliko da dobite občutek, zakaj prihaja do različnih informacij na isto temo, v resnici si čisto vsaka od njih zasluži prispevek zase, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti.

Tom Lonsdale in Raw Meaty Bones (RMB)

Revolucija s surovo hrano za pse in temeljnimi idejami hranjenja se je začela v Avstraliji, ko se je skupina veterinarjev “uprla” industrijsko pripravljeni hrani za pse in začela aktivno promovirati surovo meso za pse. Med njimi sta bila tudi Tom Lonsdale in Ian Billinghurst, ki se je kasneje odcepil po svoje. Tom Lonsdale zagovarja hranjenje psa izključno s surovimi mesnatimi kostmi, ki naj bi predstavljale 60 do 70 % obroka, preostali del pa je nekaj mišičnega mesa, organi ali še več surovih mesnatih kosti. Po domače povedano, to so tisti, „ki futrajo samo meso in kosti“.

Lonsdale in Billingurst sta kmalu prišla navzkriž, saj je slednji aktivno zagovarjal vključevanje zelenjave in sadja v pasje obroke ter druge dodatke kot so surova jajca, jogurt, skuta, čemur je Lonsdale odločno nasprotoval in tako je nastal … BARF.

Ian Billinghurst in Biologically Apropritate Raw Food (BARF)

BARF, tudi Bones in Raw Food je danes vse preveč izrabljena beseda, saj se z njo označuje že praktično vsak surov kos mesa, ki ga postrežemo psu. BARF ima spet svojo logiko – razmerja – hranjenja: 50 do 60 % obroka naj sestavljajo surove mesnate kosti, preostali del obroka naj bo sestavljen iz zelenjave in manjšega deleža organov. Kot sem že zgoraj omenila, Billingurst zelo zagovarja vključevanje različnih dodatkov v hrano za pse: surova jajca, jogurt, kefir, skuta, lososovo olje … na veliko propagira tudi vključevanje zeleno-listnate zelenjave ter manjšega deleža sadja. Prav tej “dodatki” in vključevanje zelenjave sta bila kamen spotike in sta še vedno glavni argument RMB-jevcev, zakaj BARF hrana po njihovem mnenju ni pametna izbira. V resnici se gre za večno vprašanje, ali je bila prej kura ali jajce, pardon, ali je pes obligatorni karnivor ali ne. Samo, da se vrti …

In to še ni vse! 🙂 Za popestritev pa so se pojavili še tretji, ki nasprotujejo tako RMB-ju kot BARF-u in propagirajo hranjenje psa po ti. “modelu celega plena.”

Plenski model (Prey model)

Zagovorniki plenskega modela pravijo, da tako RMB kot BARF nista realni osnovi za hranjenje psa, saj noben plen v naravi ni sestavljen iz 60 % kosti. Njihova formula za “popoln obrok” za hranjenje psa s surovim mesom je 80: 10: 10, pri čemer 80 % predstavlja mišično meso, 10 % surove mesnate kosti, 10 % organi, od tega 5 % jetra.

Huh, ni čudno, da ob poplavi različnih informacij ne vemo več, kako začeti, kaj šele, da bi suvereno vedeli, kaj je “najboljše” za našega psa.

Ključno vprašanje: kdo ima prav?

Nihče drug kot vaš pes. Nekaterim paše več kosti, drugim manj, nekaterim zelenjava ustreza, drugim ne. Najslabše, kar lahko naredite je, da dogmatično sledite eni in edini teoriji samo zato, ker vi mislite, da je prava in najboljša, vaš pes pa ima ali hudo drisko ali pa je čisto zaprt. To tako ne gre, kaj menite?

Večina si potem najde svoj sistem, kombinacijo različnih”teorij”, ki odgovarjajo njihovemu psu in to je edino prav. Pavšalno označevati zelenjavo za slabo je zelo ozkogledna poteza in enako velja za ogromno druge hrane, recimo “pes ne sme jesti jogurta, ker to ni v njegovi naravi” ali pa “pes bo v naravi jedel samo tisti zelenjavo, ki jo dobi v želodcu plena”. Dejstvo je, da so si vsi psi različni – znak modrosti je sprejeti drugačnost, pogledat stvari z drugega zornega kota in dopustiti možnost, da pa morda le ni vse tako, kot se vam zdi, da ni vedno črno-belo, da je včasih tudi – sivo.

Surova hrana za pse je ena izmed debat, ki pogosto meša štrene.
Surova hrana za pse je ena izmed debat, ki pogosto meša štrene.

Hranjenje psa: kako začeti in kako oblikovati obroke?

Prehod na surovo pasjo hrano mora biti postopen, sploh če je bil kuža do zdaj navajen jesti (enolično) briketirano hrano. Ne mešajte briket in surove hrane, ker to otežuje prebavo. Psa lahko pred začetkom hranjenja s surovim mesom kakšen dan postite, na surovo hrano pa lahko preklopite čez noč. Stvar odločitve.

Lahko, da bo prišlo do prebavnih težav, a driska je običajno čisto normalna posledica menjave hrane.

Vsako sestavino uvajajte počasi in opazujte psa, zlasti njegovo prebavo. Iztrebek ne sme biti preveč trd (pes se ob iztrebljanju ne sme napenjati ali dajati znakov, da je zaprt) in seveda ne preveč mehek.

Psu najprej ponudite manj mastno meso in to naj bo osnova za naslednja dva tedna, ko mu postopoma v obroke začnete dodajati tudi organe. V prvih dnevih hranjenja so organi lahko problem, ker mehčajo blato in če je kuža bolj občutljive sorte, lahko to brez težav izzove drisko. Če boste ob hranjenju z organi opazili mehkejše blato, povečajte vnos kosti, pri zaprtju povečajte vnos organov.

Nadaljnje branje:

Količina hrane za psa

Količina hrane naj bi bila od 2 do 5 % delane telesne teže, odvisno seveda od starosti in aktivnosti psa. Aktivni 30 kg psi potrebujejo večji obrok kot seniorji, pri mladičkih se računa trenutna teža. Če ne znate opredeliti aktivnosti vašega psa, začnite na sredini in opazujte psa. Hujša, se redi? Temu prilagodite količino obroka. Psa hranite 1 – krat do 2 – krat dnevno, tako kot ste počeli do zdaj.

Kosti za psa

Kosti so odličen vir mineralov, niso pa vse kosti primerne za psa. Kosti lahko psa zelo zaprejo ali zelo odprejo, zato si najprej preberite, katere kosti so primerne za psa in zakaj. Najslabše, kar lahko naredite je, da se odločite, da boste psa začeli hraniti s surovo hrano in mu po letih hranjenja z briketi ponudite 400 g surovih mesnatih kosti, vi pa sploh ne veste, kako jih prebavlja ali pa mu ponudite govejo kost iz juhe. Not good!

“Idealna” sestava surovega obroka

Ne obremenjujte se s tam, da mora biti vsak obrok popoln in uravnotežen, ker, roko na srce, tudi vaši obroki niso vsak dan ravno zgledni, pa se zaradi tega ne obremenjujete, če vam bo česa primanjkovalo ali ne. Kolikokrat vi pomislite, ali si lahko danes solato obogatite z olivnim oljem ali ne, saj ne veste, če vam bo ta žlica olja porušila omega-3 in omega-6 razmerje? Kdaj ste se nazadnje vprašali, ali vaša prehrana ustreza idealnemu razmerju med kalcijem in fosforjem? Mimogrede, evropske raziskave kažejo, da smo Evropejci tukaj čisto pogoreli. Ali vsak dan jeste zajtrk, lahke večerje, je vaša hrana vsak dan prilagojena vaši aktivnosti? Dvomim – pa kljub temu vsi živimo in smo relativno zdravi.

Če bi psi bili tako občutljivi, potem ne bi živeli in preživeli toliko stoletij ob ostankih človeške hrane, ki so bili daleč o idealnosti in popolnosti, ki nam jo propagirajo danes in tudi “popolna” hrana za pse je nenazadnje – propaganda.

Nadaljnje branje:

Če boste psu en dan pripravili več mesa in manj organov, ne bo konec sveta. Tudi v „naravi“ ni vse idealno. Predvsem je pomembno to, da se zavedamo, da je pes optimiziran za hranjenje z živalskimi beljakovinami, da so zanj primerni praktično vsi kosi mesa, tudi taki, ki ljudem niso najbolj po godu, recimo surova jetra, pljuča, možgani in da se distanciramo od človeških principov pripravljanja hrane – za psa ni treba pražiti zelenjave na čebuli. Za “posladek” pa so surove ribe, surova jajca z lupino, skuta ali kozji jogurt veliko boljša izbira kot recimo pasja čokolada in drugi priboljški, ki jih kupite v “posebnih” trgovinah za pse.

Deljena mnenja obstajajo tudi kar se tiče sadja in zelenjave v pasji hrani. Striktni privrženci teorij, da je pes karnivor, sadja in zelenjave v prehrano psa praktično ne vključujejo, medtem kot smo tisti, ki smo bolj liberalni, temu bolj naklonjeni. Seveda je to zgolj dodatek k obroku.

Nadaljnje branje:

Hranjenje s surovo hrano ali kako je to v naravi?

Veliko prepirov in argumentov o surovi hrani za pse se začne in konča pri tem, kaj je jedel volk v naravi, da si volk v naravi  mesa nikoli ne bi skuhal, da volk v naravi ne bi nikoli jedel jogurta itd. To vse drži, a volk v naravi tudi ne bi nikoli ležal na kavču, ne bi skrbel za preventivo proti klopom in če bi imel epilepsijo, ne bi šel k veterinarju, ampak bi se kam zavlekel in … Ne živimo več “samo v naravi”, ampak v relativno civiliziranem svetu, kjer pa se v mestu sprehajajo pastirski psi in v toplih krajih živijo polarne pasme. Tudi to ni ravno najbolj naravno, a ne? Pa vendar gre.

Ali, kot pravi Billingurst: ne gre se za to, da pse vrnemo v naravo, ampak da imitiramo naravo v taki meri, kot se to da narediti. Zato se ne prerekajte ali obremenjujte s tem, kaj bi naredil volk v naravi, raje opazujte vašega psa in kako se on počuti ob ponujeni hrani. On živi tukaj in zdaj 🙂

Še nekaj zanimivega branja na to temo:
  1. http://www.barfworld.com/html/learn_more/Learning_directory.shtml
  2. http://www.rawmeatybones.com/
  3. http://rawfed.com/myths/preymodel.html
  4. Ian Billingurst: Give your dog a bone
  5. Tom Lonsdale: Work Wonders

2 Responses

  1. Mojca
    | Odgovori

    Lepo napisano 😉

Komentiraj