Driska pri psu – pes ima drisko – kaj pa zdaj?

Driska pri psu – kaj pa sedaj? Najprej brez panike saj se razlogi za drisko številni. Razlogov za prebavne težave pri psih je nešteto, najbolj pogosto pa so povezani z nepravilno prehrano – ali tako, ki ste jo vi ponudili ali pa tako, ki si jo je pes “postregel” sam. 

Dokler sem imela psa striktno na briketih, so bile prebavne težave pri nas na tedenskem menijju, kljub “kvalitetni” briketirani hrani in vsem napotkom, ki sem jih dobila. Odkar je na kombinaciji hladno stiskane hrane in kuhane hrane, pa je driska na sporedu samo takrat, ko si sam postreže s hrano, ki zanj ni primerna.

Pogoste driske so lahko povezane tudi z alergijami ali določenimi prehranskimi intolerancami (na gluten in/ali laktozo) ali prehransko preobčutljivostjo na določena živila.

Torej, driska pri psu je lahko akutna ali kronična.

Akutna driska običajno nastopi zaradi hitre spremembe briketirane/konzervirane hrane, prehoda na surovo/kuhano hrano, zaužitja določenega živila, ki psu ne ustreza, lahko je posledica stresa, tudi znak zastrupitve.

Kronična driska je lahko znak resnih zdravstvenih težav in je ne smemo zdraviti simptomatsko.

V vsakem primeru je pa je potrebno odkriti vzrok, ki je drisko povzročil: pri akutni driski zato, da jo lahko v bodoče preprečimo, pri kronični zato, ker lahko kaže na bolj resne zdravstvene težave.

Kaj pomeni driska pri psu?

Ko govorimo o tem, da ima pes drisko, govorimo o stanju tekočega in vodenega blata, nenadzorovanje iztrebljanja in povečana frekvenca iztrebljanja. Če ima pes drisko, pomeni, da se je njegova prebava porušila do stopnje, ko normalna črevesna funkcija ne deluje več optimalno.

Driska pri psu je lahko akutna (naenkrat nastane, traja kratek čas) ali kronična (ponavljajoča se, dolgotrajnejša). Če ima pes drisko, je glavno da ne zaženemo takoj panike, poskrbimo za ustrezno dehidracijo in se poskušamo spomniti kaj se je v prehrani in ritmu življenja psa nedavno spremenilo. Spremljajte stanje psa in opazujte iztrebek.

Razlogi, zakaj pride do driske pri psu

Vzrokov za drisko je več – spodaj navajam najpogostejše:

• Prehitra sprememba hrane: ko zamenjate znamko briket, okus, tip hrane (na primer iz briketirane na surovo/kuhano) in to naredite prehitro, prebavni sistem psa to težko sprejme. Več o tem pa je zapisano v naslednjih poglavjih.
• Neprimerna hrana ali tisto, kar pes sam poišče (odpadki, stvari iz zunanjega sveta); vse to lahko privede do draženja črevesja, porušenja črevesne flore in driske.
• Alergije ali intolerance: nekateri psi ne prenašajo določenih sestavin kot so gluten, laktoze, grah, piščanec ali govedina. Npr. lahko vi psu hranite bio piščanca iz slovenskih kmetij, ampak če ima pes alergijo/intoleranco na piščanca, bo imel prebavne težave.
• Stres: sprememba okolja, novi hišni ljubljenček, otrok, potovanje, hrupa – vse to lahko sproži prebavne težave in drisko.
• Paraziti, bakterije, virusi: lahko pride do okužbe prebavnega sistema, kar povzroči drisko. Še posebj okužbe z notranjimi zajedavci kot so gliste, trakulje, giardija hitro povzročijo prebavne težave, ker zajedajo direktno v črevesju.
• Zastrupitev ali zaužitje tujka: pes lahko pogoltne nekaj, kar ne sme ali pomotoma zaužije strup, kar povzroči draženje, vnetje in drisko. Tukaj verjetno ne rabim napisat – če sumite na kaj takšnega je potrebno k veterinarju.
• Težje bolezni: če driska traja dlje časa (kronična) ali se pojavi skupaj z drugimi znaki (bruha­nje, izguba teže), je lahko znak resnejšega stanja.

Driska pri psu je lahko posledica prehitre spremembe hrane

In to ne velja samo ob prehodu iz briketirane na kuhano/surovo hrano, lahko se pojavi že pri sami menjavi briket (okusa) ali znamke in v primeru, če mu za spremembo ponudite konzervo namesto briket. Prav zaradi tega proizvajalci hrane za pse priporočajo, da je vsak prehod postopen in briket nikoli ne menjate čez noč, ampak počasi.

Še posebej bodite pozorni pri menjavi briket za hladno stiskano hrano (pelet); prehod tukaj mora biti postopen in v ločenih obrokih. Briketa in peleta nikakor ne mešajte skupaj v istem obroku. Prav tako je psa potrebno postopno navajati na kuhano in surovo hrano, ki je tudi nikoli ne mešamo skupaj v briketi.

V primeru prehitre menjave je driska pri psu v bistvu precej logična posledica: če bi tudi vi dve leti zaporedoma jedli eno in isto hrano, potem pa bi si en dan privoščili zrezek, bi vas tudi pognalo. Skrivnost je v raznolikosti hrane in ko si bo pes utrdil imunski sistem in prebavo, boste lahko tudi vsak dan menjali hrano, brez da bi ga spremljala driska.

To je tudi eden izmed razlogov, zakaj sem se odločila za svežo, pravo hrano za pse: preveč absurdno se mi zdi to, da smo zdravo za gotovo vzeli dejstvo, da je driska zaradi menjave hrane popolnoma normalna. Ker to absolutno ni in nikoli ne bi smeli biti popolnoma normalno.

Prehod iz industrijsko predelane hrane na surovo ali kuhano hrano

Veliko se jih potem ustraši, češ da je nekaj narobe in mojemu psu to ne odgovarja, on prebavlja samo brikete. Prav zato naj bo tudi ta prehod postopen in skrbno načrtovan, sploh pa se držite osnovnih pravil priprave obroka s surovim mesom.

Tudi če ste taki, ki se požvižgate na pravila, vseeno morate vedeti, da so organi (jetra, ledvice, pljuča…) v pasji prehrani tisti, ki pospešujejo prebavo, kosti pa so tiste, ki zapirajo (zelo hitro in laično povedano). Povedano drugače: s kombinacijo organov, kosti in preostalega mesnega deleža, uravnavate pasji kakec. Kosti in organi naj bi sestavljali 10 % obroka, ampak to je samo osnovno vodilo: če kakec ni tak, kot mora biti, morate ali povečati ali zmanjšati “kritični” delež.

Zato je opazovanje psa ključnega pomena, sploh na začetku, ko se v surovo hrano še uvajate. Ni dveh psov pod soncem, ki bi jima ustrezala enaka kombinacija razmerij. Če ste psu ravno postregli polno skledo surovih jetrc ali pljuč, ima zdaj po vsej verjetnosti drisko – to je tipična začetniška napaka. Driska zaradi surovega mesa nastopi tudi zaradi tega, ker pes te hrane ni vajen in ni nikaršen razlog, da bi se odpovedali surovemu mesu. Samo drugače se morate lotiti zadeve.

Če pa ima pes drisko, ki ni povezana z menjavo hrane….

…nehajte surfati po forumih, ker vam ne bodo dali nobene konkretne rešitve. Razlogov za drisko je praktično nešteto.

Če driska traja več kot 24 ur in ne gre na bolje, bo treba do veta, če pes kaže znake dehidriranosti, pa še prej (recimo če sumite na kakšno hudo črevesno virozo, drisko, ki je posledica bakterij ali še huje, zastrupitev). Enako velja za mladiče, če ima pes – mladič drisko,  je bolje ukrepati prej kot slej. Enako velja za drisko, ki jo spremlja krčevito bruhanje, vročina, kri v iztrebku.

Ob kakršnemkoli sumu na zastrupitev je treba nemudoma ukrepati!

Driska je lahko posledica ampule (zastrupitev).

Pes ima lahko drisko zaradi stresa in ostalih psihičnih obremenitev (menjava okolja, nova žival v gospodinjstvu…)

Mleko in mlečni izdelki so lahko pogost krivec za drisko, sploh če je pes lakto-intoleranten, pod to spada tudi sladoled in podobna živila, ki vsebujejo visoko vsebnost mlečnih izdelkov.

Prevelika količina zaužitega snega ali katerega drugega zmrznjenega živila lahko prav tako povzroči drisko. Prav tako, če ste na morju in je pes popil preveč slane vode, lahko nastopi driska – več o morski driski pa tukaj.

Skratka, razlogov za drisko je ogromno in noben zapis na spletu vam ne more ponuditi 100 % odgovora za vzrok in nihče vam ne more točno povedati, kdaj k veterinarju in kdaj ne. Še enkrat poudarjam, če vidite, da je situacija resna sumite na zastrupitev, morate nujno k veterinarju. Večina drisk, ki nastane zaradi uživanja hrane in slabih prehranskih odločitev, izzveni v  v nekaj dneh, včasih še prej.

Prva pomoč pri akutni driski

Najprej morate brez pardona ugotoviti vzrok driske. Spodnje točke bodo pomagale v akutnih primerih, če pa gre driska na slabše, še enkrat poudarjam, morate k veterinarju. Ko ugotovite, da pes ima drisko, lahko naredite nekaj korakov doma, da pomagate prebavi in zmanjšate nelagodje.

• Poskrbite, da bo pes zaužil zadostno količino tekočine: pri tem pomaga riževa sluz (voda, v kateri ste kuhali riž) ali borovničev čaj.
• Prehrana naj bo lahka, razdeljena v več manjših obrokov tekom dneva.
• Psa lahko tudi postite: Če je driska blaga in pes je sicer dobro, lahko za kratek čas (npr. 12–24 ur) prekinete hranjenje, nato pa ponudite lahko jed (na primer kuhano piščančje meso brez kože, brez začimb + bel riž) v manjših porcijah.
• Lahko se odločite za klasično dieto “riž in piščanec”, ampak sama raje kombiniram belo ribo s prehrano, ki je bogata z vlakninami, v kombinaciji s konopljinim oljem.
• Uporabite lahko živalsko oglje ali linex (če pes ni lakto-intoleranten), tudi famatan kapsule se izjemno dobro obnesejo.
• Priporočljivi so probiotiki, ki jih dobite v lekarni (ja, človeške probiotike lahko komot uporabite) ali probiotične paste, ki jih prodajajo na veterinarskih postajah.
• Zadnje čase so tudi pri nas postala popularna semena indijskega trpotca, ki pomagajo pri akutni driski, sluz lanenih semen je tudi OK.
• Postopen prehod nazaj na običajno hrano: Če ste spreminjali hrano, naredite prehod počasneje.
• Izločite morebitne dražilne dejavnike: Če ste dali nov priboljšek, prehranski dodatek ali je pes pojedel nekaj “nerazumnega”, začasno odstranite ta dejavnik.
• Spremljajte stanje: Če po 24–48 urah ni izboljšanja ali se stanje poslabša (krvav iztrebek, sluz, bruhanje, letargija, izguba apetita) → takoj veterinar.
• V prispevku Kaj dati psu, če ima drisko pa najdeš še veliko več napotkov.

Kronična driska

Kronična driska ni nikakor normalna in morate absolutno odkriti vzrok zanjo – zdravje se začne in konča v črevesju. Kot sem omenila na začetku, je lahko driska (ali prebavne težave na splošno, tudi vetrovi) znak, da pes določene hrane ne prebavlja dobro, je nanjo preveč občutljiv, lahko je tudi posledica alergij ali pa simptom resnih zdravstvenih težav. Pri kronični driski je zato še toliko bolj pomembno, da odkrijete vzrok in ne zdravite samo simptoma (driske). Poskusite s katero izmed alternativnih metod, saj psa obravnavajo celostno in ne zdravijo samo simptomov.

Posebni primeri driske pri psu

Krvava driska pri psu (iztrebek z rdečo ali črno krvjo): Če je iztrebek psa rdečkaste barve – pomeni, da krvavitev izhaja iz debelega črevesa ali danke. Če pa je iztrebek črne barve pomeni, da je krvavitev višje v prebavnem traktu (želodec, tanko črevo).

Vzroki lahko vključujejo: okužbe, parazite, toksične snovi, tujke, vnetje črevesja, tumorske procese, kronične bolezni. V primeru krvave driske (rdeče barve) pa lahko gre tudi samo za počeno žilico, zaradi naprezanja, saj ko ima pes drisko gre večkrat na potrebo in se bolj napreza kot pri normalono formiranem blatu.

Krvava driska je vedno razlog za obisk veterinarja, ker lahko vodi v hudo izgubo krvi, dehidracijo ali življenjsko ogrožajoče stanje.

Rumena driska pri psu: Rumenkast, svetlo rumen ali “sluzast” rumenkast iztrebek je lahko posledica hitrega prehoda hrane, manj prebavljenih komponent ali spremembe v prehrani. Prav tako lahko signalizira moteno delovanje jeter ali žolčnih poti – ker žolč daje običajno zeleno-rumeno barvo blatu. Če se pojavi rumena driska in pes je sicer dobro, lahko spremljate in naredite dieto z lažje prebavljivo hrano z nižjim deležem maščob. Če se stanje ne izboljša, se posvetujte z veterinarjem.

Driska s sluzjo pri psu: Ko v blatu psa opazite sluz – prozorno ali rumenkasto “želatinasto” snov – gre pogosto za vnetje debelega črevesa (kolitis).

Sluz pomeni, da nekaj draži črevesno sluznico ali je v stanju regeneracije. Pogosti vzroki: nenadne spremembe hrane, prehranske intolerance, stres, bakterijsko/virusno vnetje. Če je sluz prisotna skupaj z drisko, krvnimi sledi ali pogostim nihanjem stanja je najboljši posvet s veterinarjem.

Preprečevanje driske pri psu

• Uvajajte novo hrano postopno (5-7 dni ali več), ne menjajte nenadoma.
• Izogibajte se nenadnim “človeškim” prigrizkom, ostankom z mize ali hrani, ki ni primerna za pse.
• Psa hranite z naravno hrano brez sintetičnih dodatkov – svetujem hladno stiskano hrano, surovo ali kuhano hrano.
• Skrbite za redno razgibanost, stabilno okolje (manj stresa).
• Redno sptremljajte, da je pes brez notranjih zajedavcev in poskrbite za preventivne zdravstvene preglede.
• V primeru menjave hrane (npr. briketi → surova hrana) bodite pozorni in opazujte psa skrbno.
• Če je vaš kuža občutljiv in mu želite zamenjati hrano, ga v času menjave hrane podprite s probiotiki, tako je manjša verjetnost, da bi prišlo do driske.

Driska pri psu ne pomeni takoj najhujšega – vendar gre za signal, da nekaj v pasji prebavi ni v redu. Pomembno je, da ukrepate pravočasno: zagotovite počitek prebavnega sistema, lahka dieta, tekočina in spremljanje stanja. Posebej bodite pozorni, če driska vsebuje kri, sluz, traja dlje časa ali je pes mlajši/starejši. V teh primerih je obisk veterinarja nujen. Preprečevanje je manj dramatično, vendar zelo učinkovito: stabilna hrana, postopno uvajanje sprememb, mirno okolje in redna preventiva.