To, da so psi (in mačke) člani družine, je nesporno dejstvo. Če menite kakorkoli drugače, ste se na tej spletni strani verjetno znašli po nekem čudnem naključju :)Prav zaradi zega je čisto na mestu vprašanje, kaj narediti, ko “družina” razpade? Ker – ja, tudi to se lahko zgodi in takrat bo hudo vsem, tudi psu. Kako potem postopati dalje? Si deliti skrbništvo, iz jeze, žalosti in obupa bivšemu prepovedati vsa nadaljnja snidenja s psom ali spokati psa in iti … za vedno?
Če je pes »samo vaš«, je verjetno vse skupaj lažje, če pa je pes skupen, se lahko stvari zelo zakomplicirajo za vse udeležence.
PROtip: Ker je življenje polno presenečenj, vama toplo svetujem, da se o morebitnem (deljenem) skrbništvu živali pogovorita, dokler se imata še rada in sta sposobna normalne komunikacije. Ne bosta šla nikoli narazen ali pa se bosta o tem pogovorila, ko bo čas za to? Odlično! Sem vesela za vaju! Ampak en pogovor na to temo gotovo ne škodi. Trust me on this!
Kot idealistka menim, da je treba naredit tako, da bo za psa najbolje poskrbljeno. Kot realistka z izkušnjami vem, da bo v taki situaciji skoraj vedno nekdo prikrajšan. In kot goreča pasjeljubka vam lahko tudi iz prve roke povem, da vam bo včasih bolj hudo zaradi psa kot zaradi razpadle zveze.
Kaj torej narediti s psom, ko zveza razpade?
Pred časom se na to temo odprla tudi debato na Facebooku. Kot lahko preberete v komentarjih, so rešitve sila različne:
Kaj je torej prav? Če vprašate mene, je najbolj prav tisto, kar se vidva uspeta zmenit (če se) IN tisto, kar najbolj ustreza psu. Nekateri psi imajo blazne težave pri preklapljanju okolja, drugim to ne predstavlja nobenih težav; in kolikor se to sliši grozno in grdo, sčasoma se vsi privadijo na novo življenjsko ureditev, kakršnakoli pač že to je.
Če pa se kregata o tem, pri komu bo pes ostal ali preživel večino časa, je fino, če ob tem upoštevata nekaj objektivnih faktorjev:
- Kdo in zakaj je največ časa posvetil skrbi za psa? Od sprehodov, hrane, nege ..
- Kdo je (bil) bolj skrben in odgovoren skrbnik? Pes od ljubezni in čohanja pač ne preživi, treba ga je peljat na sprehod, nahranit, ob težavah ustrezno ukrepat.
- Kdo je finančno sposoben poskrbeti za psa? Pes stane, to je dejstvo in samsko življenje je dražje od življenja v paru.
In ja, vprašanja niso tako težka, kolikor so težke odločitve …
Deljeno skrbništvo
Res je, pes ni otrok, je pa živo bitje, ki je prav gotovo navezano tako na enega kot drugega. Neselektivno in z enako mero ljubezni sprejema oba (ne glede na spor, ki je nastal med vama), zato je popolnoma jasno, da lahko tudi trpi ob razhodu trpi tudi žival. Torej je treba znotraj tega najti neko rešitev; zaradi dobrobiti psa, seveda! In če lahko deljeno skrbništvo reši del tega problema – zakaj pa ne? Je pa seveda ob tem fino upoštevat besedilo v pobarvanem okvirčku in izhodišča za objektivna vprašanja 🙂
Druga plat medalje
S tem ko razpade zveza, ko pride do ločitve, selitve in vseh drugih cukrčkov, ki jih prinaša novo življenje, tudi psu razpade rutina, ki jo ima v mali tački in jo je vajen. In psi so bitja rutine, zato bodo prav gotovo tudi oni potrebovali nekaj časa, da osvojijo nov način življenja in se navadijo – vzpostavijo – nov sistem, v katerem se bodo počutiliudobno. Vmes bo verjetno hudo, vam verjetno še bolj kot psu, saj boste gotovo zaznali zmedenost v njegovem pogledu, s katerim bo dal vedeti, da mu ni čisto jasno, kaj se dogaja.
Vse skupaj je še huje, ker mu tega ne moremo razložiti na racionalnem nivoju. Lahko ga samo zamotimo in čakamo ter upamo, da se čim prej vpelje v nov sistem.
Če se vam ni treba seliti, je za psa prav gotovo vse skupaj lažje, saj vsaj ostane v okolju, ki ga je vajen. Če pa vas razhod ali ločitev pospremita še s selitvijo, je izziv toliko večji, saj se mora pes ob vsem tem še navaditi na novo okolje, si spet ustvariti svoje »naj place«, pogruntati, kje se zdaj fehta za hrano skratka ipd. stvari, ki jih je prej počel samoumevno. Selitev s psom je definitivno tema, ki zahteva svojo obravnavo, saj je že sama po sebi stresna, v kombinaciji z razhodom pa se vse skupaj samo še dodatno poslabša situacijo.
Da se stvari še dodatno zakomplicirajo, morate vedeti, da lahko ob vsem tem pride (ločitev + selitev) tudi do vedenjskih sprememb (zavračanje hrane, ločitvena tesnoba, apatija …) in drugih težav, ki so lahko posledica stresa. V takem primeru pomoč strokovnjaka gotovo ne bo odveč!
Osebno mi je bila ta zmedenost psa najhujši del uvajanja v novo življenje. Če bi lahko, bi ga posedla za mizo in mu razložila da: glej, zdaj je to najino novo stanovanje, tam je tvoj nov fotelj, košara je itak tvoja, bla bla bla. A na žalost ne gre tako. In to je hudo.
Ampak vse se da!
Res. Samo počasi. Verjemite 🙂 Danes je grozno, jutri bo boljše, pojutrišnjem še malo boljše in potem se vam bo zdelo, da pes že od vedno obvlada ta način življenja (vi pa tudi!). So pa v takih primerih zares nepogrešljivi različni miselni izzivi, ki psa zaposlijo (npr. Šnofka in podobne igrače, ki spodbujajo miselno aktivnost – preveri 3 deje za manj kot 10 €), Bachove esence pa tudi naravna pomirjevala za pse. In čas.
Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>
Latest posts from Lena Gregorčič
- Svinjsko meso za pse: primerno ali ne? - 27 februarja, 2024
- Ali vse to res spada med počlovečevanje živali? - 29 januarja, 2024
- Skrivno življenje domačih ljubljenčkov - 22 januarja, 2024
Dodaj odgovor