November je mesec prehoda – iz jesenskega vremena, ki je pogosto še razmeroma milo, se hitro znajdemo v hladnih, vlažnih in vetrovnih dneh. Dnevi se krajšajo, temperature nihajo, padavine so pogoste, kar pomeni, da se spreminjajo tudi razmere, v katerih se gibljejo naši psi. Čeprav je vsak letni čas povezan s specifičnimi zdravstvenimi tveganji, je november lahko posebno občutljiv, saj se začne sezona prehladnih obolenj, nekateri prenašalci bolezni so še vedno aktivnih, hkrati pa hladno in vlažno vreme vpliva na sklepe, imunski sistem ter vedenje psov.
Za odgovorne lastnike je november idealen čas, da znova preverijo zdravstveno stanje svojih psov in poskrbijo za pravočasno preventivo. V nadaljevanju pregledujemo najpogostejše sezonske bolezni in težave, ki jih opazujemo novembra, ter ponujamo praktične nasvete, kako psa zaščititi in mu olajšati prehod v hladnejše mesece.
Prehlad in kašelj: pogosta jesensko-zimska težava
Tako kot ljudje so tudi psi občutljivi na kombinacijo mraza, vlage, vetra in nihanja temperatur. Novembra se večina psov pogosteje zadržuje v zaprtih prostorih, kjer se poveča možnost prenosa različnih respiratornih okužb. Poleg tega lahko nenadni prehodi iz toplih notranjih prostorov v hladno zunanjost oslabijo lokalni imunski odziv zgornjih dihal. Tipični znaki prehlada pri psih so kihanje, izcedek iz nosu, rahla izguba apetita, manj energije in včasih povišana temperatura. Čeprav so prehladi pri psih običajno blagi, je pomembno spremljati, ali se simptomi stopnjujejo.
Kužni kašelj
Zakaj je november tvegan?
V hladnejših mesecih se psi pogosteje družijo v zaprtih prostorih – pasji hoteli, notranji prostori pasjih šol, zavetišča in veterinarske ambulante. To ustvarja idealne pogoje za širjenje kužnega kašlja, ki ga povzročajo različni virusi in bakterije (najbolj znana je Bordetella bronchiseptica).
Simptom kužnega kašlja je suh kašelj, zaradi katerega se zdi, da se pes davi, draženje v grlu, občutljivost ob dotiku sapnika. Kužni kašelj je zelo nalezljiv, zato je pomembno, da svojega psa z znaki obolenja izoliramo od drugih psov.
Poslabšanje kroničnih sklepnih težav – artritis v hladnih in vlažnih dneh
Mnogi starejši psi ali tisti, ki so v preteklosti doživeli poškodbe, imajo v jesensko-zimskem obdobju več težav s sklepi. Hladno in vlažno vreme lahko vpliva na vnetje sklepov, zaradi česar se gibljivost zmanjša, okorelost pa poveča. Največje tveganje za to težavo je pri starejših psih, pri psih velikih pasem (npr. nemški ovčar, labradorec, bernski planšarski pes), pri tistih s prekomerno telesno težo, pri psih po poškodbah ali operacijah ter pri tistih z diagnozo kolčne ali komolčne displazije. Nekaj znakov poslabšanja artritisa so počasno vstajanje, okorelost po počitku, šepanje, manjša želja po sprehodih in nejevoljnost pri dotiku določenih delov telesa.
Kaj lahko naredimo novembra?
Poskrbimo za toplo in suho ležišče, dvignjeno od tal in psu ne dovolimo ležanja na mrzlih ploščicah, sprehodi pa naj bodo redni in krajši. Priporočljivo je psu v prehrano dodajati prehranske dodatke, predvsem glukozamin in omega-3 – maščobne kisline. Po potrebi pa se posvetujemo z veterinarjem glede protibolečinske terapije.
Varovanje pred vremenskimi vplivi – mraz, dež in veter
V novembru pogosto opazimo prve zmrzali, zato je pomembno razumeti, kako različni psi prenašajo mraz. Skupine, ki so bolj občutljive na nizke temperature so majhni psi, psi z zelo kratko dlako, mladički, starejši psi, psi s kroničnimi boleznimi ter psi s premalo ali nič poddlake.
Koristni ukrepi:
– uporaba primernega pasjega plaščka za občutljive pasme,
– izogibanje dolgim izpostavitvam v vetru,
– brisanje in sušenje psa po vsakem deževnem sprehodu,
– toplo ležišče, stran od prepiha.
Jesenska alergijska sezona še ni končana
Mnogi lastniki predvidevajo, da se alergije končajo po poletju, vendar lahko november prinese nov val alergijskih reakcij – predvsem zaradi plesni in pršic. V vlažnem vremenu se na zunanjih površinah (listje, zemlja, hlodi) hitro razrastejo plesni, ki lahko pri občutljivih psih sprožijo: srbečico, rdečico kože, vnetje ušes, draženje oči ali poslabšanje atopijskega dermatitisa. Ker pozimi več časa preživimo v notranjih prostorih, se poveča izpostavljenost hišnim alergenom, zlasti pršicam, ki živijo v tekstilu – v posteljah, tepihih, kavčih in celo v pasjih blazinah.
Kako zmanjšati tveganje?
Redno pranje pasjih ležišč na čim višji temperaturi, prezračevanje prostorov, izogibanje sprehodom po razkrajajočem se listju pri psih z znano alergijo na plesni.
Paraziti niso le poletna težava – klopi in bolhe so lahko aktivni tudi novembra
Čeprav se mnogi lastniki veselijo, da se s hladnim vremenom sezona klopov konča, se to zaradi milejših zim vedno manj pogosto zgodi. Klopi so aktivni vse dokler temperature ne padejo stabilno pod približno 5 °C. V številnih delih Slovenije je november še dovolj topel, da klopi ostajajo težava.
Kaj to pomeni za psa?
Tveganje za bolezni, ki jih prenašajo klopi, se nadaljuje. Simptomi teh bolezni se lahko pojavijo šele več tednov po ugrizu, zato je preventiva ključna. Tudi bolhe pozimi v notranjih prostorih ne počivajo. Če pes jeseni prinese bolho v hišo, se lahko populacija hitro razmnoži v toplem notranjem okolju, saj jajčeca in ličinke odlično preživijo v tepihih in posteljah. Zaščita pred zunanjimi paraziti je tako nujna tudi v zimskem času, super se obnesejo naravni preparati za zaščito.
Težave zaradi mokre dlake in zimskega kožuha
November je pogosto mesec, ko psi preživijo veliko časa v dežju in blatu. Mokra dlaka pretirana vlaga, umazanija in trenje pod ovratnico lahko povzročijo srbeča, boleča vnetja kože. Vlažna okolja so tudi idealno gojišče za mikroorganizme. Dlaka nekaterih pasem (npr. zlati prinašalci, labradorci, border coliji) je posebej dovzetna, saj se počasneje suši in zadržuje vlago blizu kože. Slano, mokro in hladno okolje lahko povzroči razpoke blazinic, vnetje med prsti in bolečino pri hoji. Zelo pogoste so tudi mikropoškodbe, v katere se naselijo glivice ali bakterije.
Kaj lahko naredimo?
Psa po sprehodu dobro obrišemo ali posušimo, redno preverjamo kožne gube, tačke in predele pod ovratnico, tačke po sprehodu splaknemo, če je bila pot posuta s soljo ter razmislimo o uporabi zaščitnih olj za blazinice.
Manj sonca – vpliv na vedenje in imunski sistem
Ker november prinaša kratke dneve in dolge noči lahko pomanjkanje naravne svetlobe vpliva tudi na pse. Možne posledice so lahko, da ima pes manj energije, dlje spi, je bolj nagnjen k stresu in lahko ima šibkejši imunski sistem.
Čeprav psi ne doživljajo sezonske depresije enako kot ljudje, pa razlike v rutini (krajša dnevna svetloba, manj gibanja, več bivanja v hiši) lahko občutno vplivajo na njihovo počutje.
Psu lahko pomagamo tako, da mu zagotovimo dovolj dnevne aktivnosti, tudi če je vreme slabo, mu obogatimo okolje doma (interaktivne igrače, učenje trikov), poskrbimo za zdravo prehrano z dovolj omega-3 maščobnih kislin ter ohranimo rutino – psi so bitja navad in jim rutina prinaša občutek varnosti.
Težave zaradi prekomernega hranjenja in manj gibanja
Ko se temperature znižujejo, se marsikateri pes začne manj gibati – sprehodi so krajši, igra je manj intenzivna, lastniki so zaradi mraza manj motivirani. Hkrati mnogi psi jeseni pridobijo apetit. To lahko vodi v pridobivanje telesne teže, večje obremenitve sklepov, presnovne težave, manjšo energijo in poslabšanje kroničnih stanj (npr. sladkorna bolezen).
Kako preprečiti jesensko-zimsko pridobivanje teže?
Spremljamo količino priboljškov in izbiramo kakovostno hrano z optimalnim razmerjem hranil. Sprehodi naj bodo krajši a pogostejši. V rutino pa lahko vključimo tudi mentalno stimulacijo (interaktive igrače, iskanje hane) saj jih to zelo utrudi in je s tem tudi poraba energije večja.
Jesensko zastrupljanje – gobe, polži in kemikalije (anitfriz)
V novembru so gozdovi in travniki še vedno polni gob. Nekatere so smrtonosne za pse, zato je pomembno, da med sprehodom nadzorujemo, kaj pes voha in da česa ne zaužije. Strupene gobe lahko povzročijo bruhanje, drisko, odpoved jeter ali nevrološke težave.
Nevarni so tudi polži in polžje sledi (tveganje za parazita Angiostrongylus vasorum), tudi močerad je zelo strupen za pse. Paziti pa moramo tudi, da pes ne poliže proti-zmrzovalnih sredstev (antifriz) saj so le ta sladkega okusa in jih živali rade zaužijejo. Če sumimo, da je pes zaužil karkoli potencialno nevarnega, je takojšen obisk veterinarja nujen.
Kako najbolje zaščititi psa v novembru – povzetek preventivnih ukrepov
1. Nadaljujemo z zaščito proti klopom in bolham, dokler ni več dni zapored temperature pod 5 °C.
2. Skrbimo za suho dlako, redno brišemo tačke in pregledujemo kožo.
3. Okrepimo imunski sistem z uravnoteženo prehrano, dodatki omega-3 in kvalitetnim počitkom.
4. Ohranjamo ustrezno telesno težo – več krajših sprehodov, mentalna stimulacija.
5. Pozorni smo na znake kašlja ali prehlada, še posebej če se pes druži z drugimi psmi.
6. Starejšim psom pomagamo s toplotno zaščito, ortopedskimi ležišči in primerno vadbo.
7. Spremljamo morebitne alergije in se izogibamo alergenim okoljem.
8. Nadzorujemo psa na sprehodu, da ne zaužije nevarnih gob ali poliže strupenih živali.
Latest posts from Kristina
- Zasneženi pasji piškoti – prikupen domač prigrizek za razvajanje kosmatincev! - 1 decembra, 2025
- Hladno stiskana hrana za pse: da ali ne? - 26 novembra, 2025
- Sezonske bolezni pri psih – na kaj moramo biti pozorni novembra - 21 novembra, 2025
Dodaj odgovor