Domov » Ostalo » Skrb za starejšega psa: skrb za kvaliteto življenja

Skrb za starejšega psa: skrb za kvaliteto življenja

Objavljeno v Ostalo

Pogosto se zdi, da ste se še včeraj v pasji šoli učili sedi in prostor, danes pa je njegov gobček že siv, hoja pa bolj počasna in okorna. In v tako kratkem času se je zgodilo toliko stvari! Od nebogljene male kepice do vašega najboljšega prijatelja daleč naokoli;  čas mineva hitro, s psi pa – prehitro. Vsako obdobje v življenju s psom prinaša svoje izzive in starost, staranje ali senioriteta, če se izrazim bolj akademsko, ni nobena izjema. 

Sprehodi postajajo krajši, hoja po stopnicah in skakanje na kavč ali posteljo vedno težje. Pojavijo se lahko spremembe v vedenju, zdravstvene težave ter drugi izzivi, ki nakazujejo na to, da je pes vstopil v jesen življenja. Odgovoren skrbnik znakov staranja ne bo spregledal in bo svojemu psu omogočil, da bo preživel kvalitetno starost, pa čeprav to običajno terja kar nekaj prilagoditev. Ampak – ali ni to najmanj, kar lahko psu ponudimo v zameno?

Kako naj poteka skrb za starejšega psa? Kdaj pes postane senior in na kaj vse morate biti pozorni?

Kdaj pes postane senior?

Na to vprašanje je težko podati enoznačni odgovor, saj je odvisno od različnih dejavnikov, tudi pasme in genetike. Načeloma velja, da se večje pasme postarajo hitreje, medtem ko manjše pasme dlje časa ohranjajo vitalnost. Obstajajo sicer klasifikacije, ki pasje seniorje štejejo od 8. leta starosti dalje, čeprav so nekateri kosmatinci takrat še na vrhuncu življenjske moči. Ne predalčkajte psa med seniorje samo zato, ker ga tako vmešča neka lestvica na spletu, raje spremljajte njegovo počutje, obnašanje … in temu prilagajajte življenje.

Pes, ki na sprehodu nenadoma noče več naprej, pes, ki ne želi več v avto ali se odmakne, ko ga začnete božati po določenem delu telesa, ni nujno čuden ali tečen, lahko vam samo subtilno sporoča, da ni več vse tako, kot je nekoč bilo. Morda je bil sprehod zanj že dovolj dolg, v avto pa noče skočiti, ker ne more. Morda ne želi, da ga božate po hrbtu, ker ga hrbet boli. Vse (nenadne) spremembe v vedenju moramo upoštevati in jih poskusiti razumeti. Ignoriranje ne bo obrodilo sadov, kvečjemu bo poglobilo težave, ki jih bomo kasneje težje rešili. Seveda to ne velja samo v zrelih letih, ampak za katerokoli obdobje, je pa res, da najpogosteje pride do takih sprememb in opažanj, ko je pes starejši.

Skrb za starejšega psa v praksi

Tudi počasi se daleč pride

Če ni prisotnih drugih zdravstvenih težav, pasji skrbniki najpogosteje opazijo, da njihov pes ni več toliko živahen, na sprehodih ni več toliko aktiven in bolj je zadovoljen s krajšim kot daljšim sprehodom. Potrebuje tudi več počitka in tudi na splošno več spi. Krajši sprehodi pa seveda ne pomenijo dolgočasnih sprehodov – naj bodo miselno zabavni in tako angažirate psa na drugačen način. Pustite mu vohljati in pustite mu opazovati okolico. Gibanje, pa čeprav večkrat na dan po malo, je nujno za ohranjanje zdravega telesa – in duha.

Nekaj idej za kratke doživljajske sprehode najdete tukaj.

Boli kolk, boli hrbet …

Težko vstajanje, težko vleganje, šepanje – včasih na eno tačko, včasih na drugo. Gre pes težje po stopnicah gor ali dol? Mogoče oboje? Težave z gibanjem so žal zelo pogoste spremljevalke pasje starosti in imajo velik vpliv na kvaliteto življenja – težje gibanje, še krajši sprehodi, sprehod pa je life za psa! 

Večina tovrstnih težav je nepovratnih in tudi preventivno lahko naredite bore malo, lahko pa jih obvladujete s protibolečinskimi sredstvi ter drugimi prehranskimi dopolnili, ki imajo protivnetni učinek: kurkuma, zelenoustna školjka, glukozamin, če naštejem samo nekaj najbolj priljubljenih ta hip.

Miselne aktivnosti

Manj fizične aktivnosti lahko nadomestimo z več mentalne aktivnosti – različni miselni izzivi, interaktivne igrače ter druge naloge, ki zahtevajo delo z nosom, bodo psa zaposlile in angažirale na drugačen način, hkrati bodo tudi poskrbele za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. 

Miselni izzivi so sicer dobrodošli v vseh starostnih obdobjih in bi jim morali nameniti vsaj pol toliko pozornosti kot fizični aktivnosti. Zakaj? Preberi tukaj.

Paše: toplo, še bolj toplo!

Stare kosti bolj zebe kot mlade. Morda boste pri vašem psu zaznali, da bolj išče tople kotičke in rešitve so enostavne: ležišče mu lahko premaknete bližje radiatorju ali mu ponudite dodatno odejo. Obstajajo tudi termoforji in grelne blazine, ki se odlično obnesejo, pazite le, da nato ne peljete psa iz tople postelje neposredno na hud mraz.

V hladnih dnevih poskrbite, da bo pes dodatno zaščiten na sprehodu, pa čeprav do zdaj tega niste počeli. Nekateri psi s starostjo postanejo bolj zmrzljivi, drugi imajo težave, ki se poslabšajo ob hladnem in vlažnem vremenu, tretjim to ugaja, ker so sprehodi manj aktivni in se posledično ne ogrejejo dovolj. Zapomnite si, da oblačenje psa ni modna muha ali kaprica, je odgovorno skrbništvo, pa čeprav je pes “velik”.

Po drugi strani pa morate biti toliko bolj pozorni poleti, saj večina starejših psov težje prenaša vročino in sparino.

Sprememba prehrane

Manj aktivnosti in upočasnjena presnova običajno zahtevata tudi spremembo prehrane. Večina psov ne potrebuje več visokobeljakovinskih ali visokokaloričnih obrokov, ampak lahko prebavljivo hrano. Kakršnakoli generalna sprememba prehrane mora biti še toliko bolj načrtovana in premišljeno izpeljana, sploh če je sistem leta in leta navajen ene in iste rutine. Pasjega seniorja absolutno ne boste čez noč dali na surovo hrano, samo zato, ker ste na internetu prebrali, da je to zdravo. Če pes že uživa surovo hrano, bodite pozorni, kako prebavlja surove mesnate kosti in temu primerno prilagodite odmerjanje. Žvečljivke, ki jih ponudite psu, naj bodo mehke in prilagojene zobovju vašega veterana.

Seveda so to zgolj splošne usmeritve, saj je potrebno upoštevati individualne potrebe vsakega psa, sploh če so prisotne zdravstvene težave – ob tem morate biti na primerno hrano še toliko bolj pozorni! Ukrepajte tudi takoj, ko zaznate, da pes hujša, čeprav je količina hrane, ki zaužije, enaka. Ne iščite rešitev, kako zrediti psa, ampak se raje oglasite pri veterinarju, ki bo preveril, če se za hujšanjem morda ne skriva kakšna zdravstvena težava, recimo diabetes.

Prilagoditve v stanovanju

Drseče površine nikoli niso prav zaželene, seniorji so nanje še bolj občutljivi, saj njihovo gibanje z leti postane bolj okorno. Kritične točke prekrijte s tepihi ali drugimi podlagami, ki omogočajo stabilno hojo. Za lažji dostop na kavč ali posteljo si lahko omislite rampo, ki jo potem uporabite tudi za dostop v avtomobil. Stopnice niso nikoli idealne, ampak ker si dvigala ne moremo omisliti brez gradbenega dovoljenja in velike finančne investicije, gremo po stopnicah počasi, če je potrebno, tudi na povodcu. Prednost manjših psov je gotovo v tem, da jih lahko nesemo. Zavidam 🙂

Prilagoditve v stanovanju so tudi obvezne, če pes postaja slep ali popolnoma oslepi. Takrat je najboljše, da ostane okolje čim dlje časa nespremenjeno in v taki obliki, kot ga je poznal.

Redni letni veterinarski pregledi

Skrb za starejšega psa nedvomno vključuje tudi redne veterinaske preglede. Veterinarji jih običajno priporočajo, ko pes doseže 8. leto starosti. Ta  pregled običajno vključuje pregled krvi, ultrazvok trebušne votline in splošen “sistematski” pregled (temperatura, poslušanje srca, pregled zobovja, oči, ušes …). Če tega do zdaj niste opravljali (jaz sem namreč psa vsako leto peljala na generalni pregled), je zdaj morda čas, da s tem začnete. Na tak način lahko določene težave vsaj zajezite, če ne že preprečite. 

Celostna podpora na različne načine

Fizioterapija, osteopatija, masaža, bioresonanca – če omenim samo okrnjen nabor – so lahko odlična komplementarna podpora za bolj kakovostno življenje v zrelih letih. Mnogi se čudijo, da kot češ “aha, tudi to obstaja za pse, kaj si bodo še izmislili”, ampak oni – na srečo – niso skrbniki našega psa, mi smo pa lahko srečni, da imamo danes na voljo različne stvari, ki našim psom omogočajo, da živijo kar se da udobno in brez bolečin. Ker, saj veste – dokler so srečni oni, smo srečni tudi mi!

Je pa pasja starost nekaj, kar nedvomno vpliva tudi na naše življenje; če nič drugega, nekje globoko v sebi pogrešamo tiste dolge in brezskrbne sprehode ter osvojene vrhove, a o tem kdaj drugič. Če je ob tem prisotna še bolezen, je lahko vse skupaj zelo obremenjujoče in v marsikaterem pogledu enako, kot če bi skrbeli za bolnega človeka.

Zato naj se jesen življenja začne čim kasneje in naj svoje zlate barve ohranja čim dlje časa 🙂

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

Lena Gregorčič
Sledi Lena Gregorčič:
Začelo se je s preprostim vprašanjem: če procesirana hrana za pse ni dobra za nas, zakaj je potem zdrava za naše pse? Končalo pa se je tako, da je ZHP že 5. leto največja info točka za vse pasje skrbnike, ki jih zanimajo drugačne rešitve :) Podpri ZHP: obišči trgovino ali preveri, kako lahko drugače pomagaš tudi ti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.