Domov » Ostalo » Ločitvena tesnoba pri psih- kako jo prepoznati?

Ločitvena tesnoba pri psih- kako jo prepoznati?

Objavljeno v Ostalo

Ločitvena tesnoba pri psih je ena izmed bolj pogostih težav, ki jo doživljajo skrbniki psov. Kuža med njihovo odsotnostjo joče in cvili, lahko zgrize vse, kar mu pride pod zobe ali pa se pojavijo druge oblike “nezaželene oblike vedenja”.

Včasih lahko pomanjkanje splošne vzgoje zamenjamo za ločitveno tesnobo. Da gre za ločitveno tesnobo lahko upravičeno sklepamo, ko kombinacija različnih vedenj nakazuje, da je pes pod velikim stresom, ko ga za dalj časa zapustimo.

Kaj je ločitvena tesnoba pri psih?

Ločitvena tesnoba pri psih se kaže kot neželeno vedenje, ki se pojavi, kadar psa pustimo nekaj časa samega. Tipični znaki se od psa do psa razlikujejo, zato skrbniki včasih tudi težko razločimo, kdaj gre za ločitveno tesnobo in kdaj razlog za njegovo obnašanje tiči drugje. Ločitvena tesnoba ni pasemsko pogojena, običajno pa je značilna za pse, ki nimajo dovolj fizične in mentalne zaposlitve, k njej pa so bolj nagnjeni tudi reaktivni psi ter psi s “pestro” zgodovino.

Nekaj tipičnih znakov, ki lahko nakazujejo na ločitveno tesnobo:

  • lajanje in cviljenje: pes, ki ima težave z ločitveno tesnobo bo lajal, ko bo sam doma. Lajanja in cviljenja ne sproži nič drugega kot samo dejstvo, da je bil prepuščen sam sebi, je pa definitivno odraz stiske in stresa.
  • grizenje, kopanje in uničevanje: nekateri psi, ki se soočajo z ločitveno tesnobo, bodo v odsotnosti skrbnika uničevali in grizli predmete, okvirje vrat in kopali pri vratih in oknih. Pri tem početju se lahko tudi samopoškodujejo, na primer lahko si polomijo zobe, se porežejo ali poškodujejo kremplje.
  • uriniranje in iztrebljanje: nekateri psi bodo, ko so ločeni od svojega skrbnika, v stanovanju urinirali in izločali blato, čeprav so sicer sobno čisti.
  • pes poskuša zbežati: velikokrat psi poskušajo zbežati iz prostora, kjer so puščeni sami. To se lahko kaže tudi preko njihovih poskusov, da bi zgrizli okna ali vrata ter sledovi kopanja pri vratih in oknih.
  • Hoja po utrjeni poti: ko so nekateri psi sami hodijo po eni in isti poti. Nekateri se vrtijo v istih krogih ali pa hodijo sem in tja. Z vsemi sodobnimi gadgeti lahko to preverite na enostaven način.

Zakaj pride do ločitvene tesnobe?

Ločitvena tesnoba pri psih ima lahko različne vzroke ali povode:

  • Nova družina ali nov skrbnik: zlasti, če je pes zamenjal že veliko skrbnikov, če je zavetiščnik in njegove zgodovine pravzaprav ne poznamo. Najverjetneje pa se z »ločitveno tesnobo« na določeni točki soočamo vsi skrbniki psov, ki v dom sprejmemo mladička oz. novega psa. Da bo prihod in navajanje na preživljanje časa brez skrbnika čim manj stresno, moramo to narediti počasi in postopoma, posvet s strokovnjakom gotovo ne bo odveč.
  • Sprememba ustaljenega urnika: če se nenadoma spremeni časovno obdobje v katerem je pes sam, lahko to sproži razvoj ločitvene tesnobe. Na primer, če delate od doma in dobite novo službo, kjer ste odsotni 8 ur na dan, lahko sprememba na psa deluje negativno.
  • Selitev v novo domovanje: novo okolje, ki ga pes ni vajen oz. selitev je lahko za psa velik stres.
  • Odsotnost družinskega člana: če se eden od družinskih članov odseli ali umre, lahko ta velika življenjska sprememba pri psu sproži stres in posledično znake ločitvene tesnobe.

Seveda se lahko vzroki skrivajo čisto drugje in so popolnoma individualne narave.

Dejavniki, ki lahko nakazujejo na druge težave pri psu

Kot smo omenili na začetku, lahko določena odstopanja, ki se sicer kažejo kot ločitvena tesnoba pri psih, sprožijo drugi dejavniki. Zato je pomembno, da vedno gledamo širšo sliko in se pred reševanjem težav posvetujemo s strokovnjakom, ki bo pomagal določiti, ali ima naš pes ločitveno tesnobo ali težava tiči kje drugje.

Uriniranje po stanovanju je lahko recimo povezano z različnimi zdravstvenimi težavami (vnetje sečil, kristali v urinu …), prav tako lahko povečano uriniranje sprožijo nekatera farmakološka zdravila – pes preprosto ne more zadržati urina do našega prihoda domov.

Drugi vzroki, ki se lahko prekrivajo z ločitveno tesnobo:  

  • Pomanjkanje splošne vzgoje
  • Uriniranje zaradi navdušenja
  • Prekomerne uriniranje zaradi označevanja teritorija (zlasti pri nekastriranih samcih in v gospodinjstvih z več živalmi)
  • Grizenje predmetov tudi ko je skrbnik doma (razvada)
  • Dolgčas – prav zato moramo poskrbeti, za mentalno stimulacijo psa in dovolj fizičnega gibanja!

Kako reševati nastale težave?

Najprej se morate seveda posvetovati s strokovnjakom, ki vam potrdil, ali sploh gre za ločitveno tesnobo ter vam svetoval, kako se težave lotiti naprej. Vsekakor pa ne delujejo vsi prijemi za vsakega psa, zato je individualna obravnava še kako pomembna!

Ena izmed odličnih komplementarnih terapij so lahko tudi Bachove cvetne esence, ki psom in ljudem pomagajo ob številnih čustvenih vedenjskih in drugih težavah. Kaj pa je v zvezi z ločitveno tesnobo in cvetličnimi esencami povedala Simona Šanc, certificirana Bachova terapevtka? »Če ločitvena tesnoba ni prehuda, običajno pomaga kombinacija esenc aspen (trepetlika) in larch (macesen), ki premagata tesnobno anksioznost in dvigneta samozavest, s tem pa odpravita notranji nemir. V kolikor je ločitvena tesnoba pri psih zelo huda, bi bila bolj primerna celostna obravnava, kjer se pripravi individualna mešanica za kužka. Vsak kuža ima drugačne težave in drugače reagira na stresne situacije, zato je pomembno izbrati prave esence, ki te reakcije umirijo.«

Pomembno: kazen ni rešitev!

Nikar pa psa, ki trpi za ločitveno tesnobo, ne grajajte in kaznujte, saj vedenja, ki jih prinese za seboj niso znak kljubovanja in neposlušnosti psa, ampak nakazujejo, da je naš pes v stresni situaciji. Če ga boste kaznovali, se bo lahko nivo stresa še povešal in težave se bodo samo še stopnjevale … Težave pa se bodo stopnjevale tudi v primeru, če ne boste pravočasno ukrepali. Ličotvena tesnoba pri psih ni zoprna samo za nas, pasje skrbnike, temveč je predvsem stresna za naše pse, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo.

Spletna stran in vsebine na njej niso nadomestilo za veterinarski nasvet. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe in/ali nepravilne interpretacije podatkov in informacij.

Pri nadaljnjem delovanju portala in kakovostnih vsebinah lahko pomagaš tudi ti. Kako? Preveri tukaj >>>

ZHP
Sledi ZHP:
ZHP je spletno mesto za vse skrbnike psov, ki se ne zadovoljijo s klasičnimi odgovori. Nikar ne spreglejte ZHP kluba!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.